Ameriški somič – riba, ki uniči ribolov! Kako se ga znebiti?

Ameriški somič – riba, ki je uničila moj zadnji ribolov in verjetno kdaj že tudi tvojega, je tako?

Načrtoval sem en lep dan za vodo, načrtoval sem kakšnega lepega krapa, sprostitev, kakšen dober dril, načrtoval sem užitke, a na koncu sem dobil »borbo«.

Verjetno je ta mali »nadobudnež« že mnogim od vas zagrenil ribolov in tako ga je tudi meni, pa čeprav sem imel želje popolnoma drugačne!

A sej veste kaj pravijo - za vsako rit šiba raste - ali vam je morda bolj znano – za vsako težavo se najde rešitev – ja, res je, a včasih je zato potrebno tudi nekoliko pomoči.

Ameriški somič – bil si premagan!

Če te zanima, kako sem ga "premagal" beri naprej in razkrijem ti podrobnosti ...

Ameriški somič – kakšna riba sploh je to?

Za vse tiste, ki ne veste, kaj za ena riba je ameriški somič (beri: čeprav dvomim, da je takšnih veliko), je tukaj nekaj stavkov o njem!

Ameriški somič je riba, ki je na prvi pogled izjemno podobna veliki različici soma, le da je »ameriška različica« veliko manjša.

Če se najprej ustavimo pri samem telesu – le-to je malce sluzasto, valjasto in gladko, pomembno je, da ta riba nima lusk.

Glavo ima v primerjavi s telesom precej veliko, na njej par precej majhnih oči in pa brke!

Zelo pomembno je, da ste seznanjeni s tem, da ima ameriški somič na hrbtni in stranskih plavutih ostre bodice.

Če boste torej pri rokovanju (beri: odpenjanju te ribe) nekoliko nerodni, se vam zna kaj hitro zgoditi, da bodo vaše roke krvave.

Povprečna velikost somiča je nekje okrog 20cm – je pa vse skupaj odvisno od tega, kakšne so starosti in kakšne vrste!

Ameriški somič prihaja iz Severne Amerike in so v Evropo bili prineseni.

Največ krat poseljujejo velika jezera in majhne komercialne ribnike, najdete jih pa lahko tudi v kakšnih bolj mirnih rekah!

Kljub temu, da med ribiči velja, da »vsaka riba šteje«, je ameriški somič ena tistih, ki nekako »ne šteje«, lahko bi se mu reklo tudi »uničevalec ribiškega dneva«.

Kakšne težave prinaša ameriški somič za skrbnike voda?

Splošno znano je, da se mnogi ribiči izogibajo voda, v katerih se nahaja ameriški somič!

Se sprašujete zakaj? Če ste vsaj enkrat že lovili na kakšni takšni vodi, potem vam je vse znano, če še niste, potem velja omeniti naslednje…

Ameriški somič je izredno požrešen, velja za ribo, ki jo ni mogoče nikoli nasititi.

Če že nasitite enega, je izredno težko nasititi vse ostale, ki se nahajajo ob njem!

In ja, po navadi jih je res veliko – tam nekje v maju in juniju samica ameriškega somiča naredi gnezdo, v katerega lahko odloči preko 10.000 iker! In iz majhnega zraste veliko, saj veste!

Za somiča je značilno, da skoraj nima naravnih sovražnikov – ne marata ga ne ščuka, ne smuč, tudi som si ga privošči bolj »po pomoti«.

Prav tako zanj velja, da je izredno odporen – preživi lahko izjemne vročine, tudi mraz, ne da se pa zlahka premagati tudi v okoliščinah, ko primanjkuje vode!

Vse to so razlogi, zakaj je te nadloge v določenih vodah vedno več in kot takšni skrbnikom voda povzročajo mnoge težave – posledično tudi ribičem!

Tako se mnogi skrbniki ribnikov in jezer trudijo, da bi ameriškega somiča na različne načine spravili iz vode – načinov je kar nekaj, a velika večina le-teh deluje le »začasno«.

Eden od načinov je, da se na vodah organizirajo različna »ribiška tekmovanja« in se riba več ne vrača v vodo, ampak gre »za hrbet«.

Naslednji, še nekoliko bolj uspešen način je, da so v času njegovega drsta, skrbniki ribnikov pozorni na gnezda ameriškega somiča, ki plavajo po vodi.

Takšna gnezda je potrebno pobirati in uničevati, ter tako zmanjšati možnost reprodukcije!

Na mnogih ribnikih uporabljajo tudi t.i. vrše, v katere nastavijo kakšno zanimivo ribiško hrano (kruh, prga, ipd.), somič pride v njo iz nje pa več ne more.

Vršo nato vzamejo iz vode, z njo vred pa gre tudi ameriški somič.

Zadnja možnost, ki velja za najbolj uspešno, a se je poslužujejo le redki, je izpust vode in popolno očiščenje in razkuževanje vode – žal se tudi v teh primerih lahko zgodi, da se ameriški somič vrne v vodo – kako? Dobro vprašanje – odgovora ne bomo iskali.

Kako je ameriški somič uničil moj ribolov! In kako sem ga premagal?

Tako, povedal sem nekaj besed o tem, kako ameriški somič živi in kakšne težave prinaša v vode, kjer se je naselil, sedaj pa še nekaj besed o tem, kako je ponagajal meni.

Pred nekaj dnevi, ko nas je zajel prvi vročinski val, so iz ribnika Transom, Razvanje sporočili naslednje:

"Obvestilo! Zaradi visoke temperature vode in ozračja, sta ribnika zaprta do prve ohladitve.
Hvala za razumevanje in lep pozdrav!"

In prišla je ohladitev, temperatura vode je padla in jaz sem rekel, gremo preverit, kako se bodo ribe obnašale sedaj, ko jih »malce zebe« - kot zanimivost, temperatura vode je iz 30 stopinj padla na 26 stopinj Celzija.

In sem šel, prišel in ne, nisem zmagal!

Odločil sem se, da tokrat preverim nekaj novega – za toplo vodo, nekaj drugačnega, malce smrdljivega in slanega!

Kevin Nash je bil eden prvih, ki je ribičem odkril skrivnost, da je določeno ribiško pozicijo dalj časa hranil s soljo – rezultat pa je bil, da so krapi na tej poziciji izkopali luknjo velikosti zakonske postelje! Ponoreli so!

Krapi in mnoge druge ribe, so že mnogo krat izkazali veliko naklonjenost slanim ribiškim vabam in rekel sem si, zakaj ne bi tega tudi jaz preveril!

V ribiški trgovini Trofeja sem nabavil vse potrebno – partikel – mešanico različnega zrnja, k temu pa izbral se eno majhno koruzo – okus česen/riba.

Ko se bil za vodo, sem vse skupaj stresel v »kantico«, dodal majhne količine soli, ter nekaj ribe (beri: primešal sem tuno v olivnem olju).

POZOR: Prevelike količine soli na dnevnem ribolovu lahko uničijo tako vašo izbrano ribiško pozicijo za ribolov, kot tudi vodo na splošno – kakšnih 200g na en ribiški dan, bo več kot dovolj. Nikakor s soljo ne pretiravajte!

No, sedaj pa da vidimo, kaj se bo zgodilo…

Na trnek namestim dve dokaj veliki koruzi, na razdalji kakšnih 5m od obale namečem dokaj majhne količine partikla in čakam.

Čakam kakšnih 3 minute in »trask«, plovec odleti pod vodo! Potegnem, PRAZNO!

Ponovi vajo, koruza, vržem, čakam 2 minuti, »trask«, plovec pod vodo, potegnem, PRAZNO!

Ponovi vajo, koruza… AMERIŠKI SOMIČ!

Piz*%&#&$&$, on me jezi!

Gremo dalje, vržem nazaj in »trask«, sedaj je nekaj večjega, ooo, ja, to je to, kar sem čakal, vlečem, navijam, privlečem, krap!

Vse to se je zgodilo nekje v roku 15. minut ribolova, zgledalo je obetavno, a v resnici, se je tukaj vse skupaj končalo!

Za krapom sem ujel še kakšnih 20 somičev, plovec se je obnašal, kot da bi ne znal plavat – cel čas je bil pod vodo in bil je čas, da se nekaj spremeni, ampak kaj?

Rabim nekaj trdega, nekaj, kar ameriški somič ne bo dal v usta!

Da bi se rešil te nadloge, sem potreboval spremembo in rešil me je oče, ki je prišel za menoj na ribnik, da bi mi delal družbo – prinesel mi je trdo koruzo, ki sva jo prebodla in preprosto, laično, enostavno, lahko bi se reklo tudi nič kaj po ribiško, zavezala na trnek!

Adijo ameriški somič, od takrat naprej se nisva več videla!

Hitro za tem je padel še en krap in za njim še en, potem pa je že prihajal čas, ko sem se počasi začel odpravljati od vode proti domu.

Tukaj velja še OPOZORITI – trdo koruzo nikakor ne uporabljajte za krmo, ne mečite je v vodo – jaz sem jo uporabil izključno samo na trnku – nekuhana koruza namreč škoduje ribam in vodi!

Naj dodam še, da se je mnogo krat za uspešno rešitev v boju z ameriškim somičem izkazal tudi tigrov orešček oz. tiger nuts – tudi on je trd in bo ameriški somič verjetno prešibak za njega – vprašanje je le, če ga boste imeli ob sebi, ko ga boste najbolj potrebovali. Prav tako tudi kakšne umetne koruze, ali kaj podobnega!

Ne glede na vse in ne glede na to, če vam bo dan ob vodi "lepšal" ameriški somič, ne dajte se motit, uživajte, saj ste samo iz tega razloga ob vodi.

Saj veste, iz Amerike res redko pride kaj dobrega! Pa dober prijem vam želim.