Čuvajmo naravo in zaščitene živalske vrste v njej

Napisal: Siniša Pintar v

Ocena uporabnikov

Zvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivna
 

S posegi v naravo, gradnjo cest, hiš, tovarn in drugimi vplivi sodobne civilizacije odvzemamo in spreminjamo življenjski prostor številnih bitij, ki si nič manj kot mi ne zaslužijo imeti prostora na našem planetu.

Omejujemo jim prostor, v katerem se lahko gibljejo, s krčenjem njihovega ozemlja pa omejujemo njihove možnosti prehranjevanja.

Za lastne prehranske potrebe ali pa zgolj iz muhavosti sadimo rastline v okoljih, kjer takšna vrsta sama po sebi še nikdar ni uspevala, škropimo jih z različnimi strupi, da bi zagotovili njihovo rast in razvoj.

Pesticidi, škropiva in drugi strupi na ta način pridejo v zemljo, od koder gre njihova pot do rek in jezer, življenjskega prostora rib in drugih vodnih živali.

Ribe so hrana pticam, ki ko užijejo zastrupljeno ribo, poginejo tudi same. Tako se vsak dan pojavljajo nove ogrožene živali.

Zato menim, da bi moral vsak človek poznati katere so tiste ogrožene živalske vrste, na katere moramo biti še posebej pozorni.

Tu ni toliko pomembno za katero živalsko vrsto gre, poznati je potrebno vse.

Prav tako je na nas starših, da že od malih nog svoje otroke osveščamo o tej problematiki.

Ogrožene živali so živalske vrste, ki jim zaradi nizke populacije na svetu grozi izumrtje, veliko teh je tudi žrtev divjega lova.

28 NASVETOV KAKO POSTATI BOLJŠI RIBIČ

Ribiški vodič za uspešen ribolov - zanimivi in kvalitetni nasveti zbrani na enem mestu. Z njim boste pridobili pozitivnie poglede na naravo, ribe in ribolov.

>> PRENESI KNJIGO BREZPLAČNO >>

Kaj pravijo statistični podatki?

Od leta 1996 se je na seznam ogroženih živali vpisalo 124 predstavnikov dvoživk, 1108 predstavnikov ptic, 734 predstavnikov rib, 1096 predstavnikov sesalcev in 253 predstavnikov plazilcev.

Vsaka izgubljena vrsta pomeni spremembo v naravnem ravnovesju in posredno vpliva tudi na naše življenje. Žal se tega vse premalo zavedamo.

Statistika je zaskrbljujoča!

Ocena stanja približno 6.000 vrst kaže, da je ogroženih 44 % sladkovodnih mehkužcev, 37 % sladkovodnih rib, 23 % dvoživk, 20 % izbranih kopenskih mehkužcev, 19 % plazilcev, 15 % sesalcev in kačjih pastirjev, 13 % ptičev, 11 % izbranih saproksilnih hroščev, 9 % metuljev in 467 vrst vaskularnih rastlin.

Ribe in ptiči so pogosto žrtve človeškega onesnaževanja – zadušijo se s plastičnimi vrečkami, umirajo zaradi posledic, ki jih puščajo naftni madeži v morju.

Mnoge živalske vrste izumirajo zgolj zaradi naše muhavosti.

Misel, da nošnja krznenih izdelkov ni nič takega in da za en sam plašč ne more umreti toliko živali, da bi se to poznalo, ali pa da en sam škorpijon v alkoholu, ki ste ga prinesli iz Vietnama, še ne pomeni izumrtja, je arogantna in zaničevalna.

Trgovina z živalmi in njihovimi deli je namreč vzrok, da so se številne vrste živali znašle na listi ogroženih.

Z željo po eksotičnih domačih ljubljenčkih delamo mnogim živim bitjem vse prej kot uslugo.

Zaradi naše želje po posedovanju nekaterih živalskih vrst se morajo dežele, kjer jih potem prodajo kot ljubljenčke. Mnoge med njimi umrejo že na poti, številne se težko prilagodijo na novo okolje.

V Sloveniji se ogrožene živali uvrščajo v tako imenovani rdeči seznam.

Rdeči seznam je seznam vrst, katerih populacija ali območje razširjenosti se zmanjšujeta.

Pri nas se na ta seznam uvršča skorajda 3000 vrst, ki se uvrščajo rdeči seznam. Med drugim so ogroženi rjavoprsi in beloprsi jež, planinski zajec, bober, navadna veverica, volk, netopir, številne vrste ptic in plazilcev ter dvoživke.

Torej, na katere živali moramo biti med ribolovom še posebej pozorni?

V tem delu članka se bom osredotočil predvsem na živali, katere lahko srečamo med ribolovom.

Zato vas prosim, da bodite še posebej previdni in dosledni do teh živali.

Močvirska sklednica

Močvirska sklednica je naša edina avtohtona kopenska želva, ki jo močno ogroža izguba življenjskega okolja.

Želva je ime dobila zaradi oblike svojega oklepa, ki je videti kot poveznjena plitva posoda, ponekod pa jo imenujejo tudi evropska ponga.

Močvirska sklednica, ki je razširjena na vseh kontinentih, razen v Avstraliji in na Antarktiki, živi v stoječih in počasi tekočih vodah.

Pri nas lahko večje populacije te želve najdemo na Ljubljanskem barju, v Beli krajini, v porečju Save in na Obali.

Sklednice so, tako kot ostale želve, zelo dolgožive, saj dosežejo starost do 120 let.

Odrasle živali zrastejo do 20 cm v dolžino in navadno tehtajo med 400 in 700 grami.

Prehranjujejo se zelo raznoliko glede na okolje, v katerem živijo. Ob višjih temperaturah jim tako bolj tekne rastlinska hrana, sicer pa so v veliki meri mesojede.

Najpogosteje njihovo hrano predstavljajo polži, vodne in kopenske žuželke, ter njihove ličinke, dvoživke, raki, mehkužci, ribje mladice, ikre in mrhovina; redkeje pa tudi tudi vodni ptiči in večje ribe.

Naše edine avtohtone kopenske želve so aktivne od konca februarja do sredine novembra, najbolj pa v maju in juniju, ko nastopijo optimalne dnevne temperature za sončenje, saj so kot hladnokrvne živali odvisne od temperature okolice.

Večino dneva sicer preživijo v vodi, vendar se lahko ob toplih dneh na izpostavljenih mestih sončijo tudi več kot 8 ur dnevno.

Sklednice lahko tako pogosto opazimo, ko se grejejo na koreninah, kamnih in ob bregovih mlak. Kadar jih zmotimo, se hitro skrijejo med vodno rastlinje, saj gre za zelo plahe živali.

Mali podkovnjak

Mali podkovnjaki so netopirji, ki jih lahko pogosto opazimo med lovljenjem žuželk v gozdovih in parkih. Pri nas vrsto najbolj ogrožajo neustrezna prenova stavb in jamski turizem.

Mali podkovnjaki tehtajo le pet do devet gramov, njihova posebnost pa je kožna guba v obliki podkve okoli nosnic, po kateri so dobili svoje ime.

Tako kot pri ostalih netopirjih, so se tudi pri njih sprednje okončine spremenile v opnasta krila ali prhuti, pri letenju pa si pomagajo tudi z repom, ki je vpet v opno.

Netopirji se prehranjujejo predvsem z žuželkami. Manjše nočne metulje, komarje, hrošče in pajke tako navadno lovijo v odprtih gozdovih, parkih in v podrasti.

Mali podkovnjaki lahko dočakajo starost 30 let, vendar povprečno živijo le tri do štiri leta.

Čeprav v svetovnem merilu ne gre za ogroženo vrsto, so mali podkovnjaki v Sloveniji, tako kot ostale vrste netopirjev, zavarovani.

Evropska vidra

V Sloveniji živi v čistih rekah in stoječih vodah severnovzhodne Slovenije.

Vidro v Sloveniji ogroža človek, ker uničuje njen življenjski prostor, onesnažuje vodo, ogrožajo jo tudi promet, podvodne pasti, namenjene ribam, in premajhna ozaveščenost ljudi o ohranjanju vidre.

Naravovarstveniki ohranjajo krajinski park Goričko, ocenjujejo številčnost vider, zagotavljajo prehajanje vider v Avstrijo in na Madžarsko, ohranjajo vse rastlinstvo in živalstvo na tem območju, izboljšujejo sobivanje prebivalstva z vidro in razvijajo naravi prijazen turizem.

Na Rdečem seznamu ogroženih vrst so navedene kot ranljiva vrsta.

Progasti gož

Progasti gož je naša najdaljša kača enostavno prepoznavna po štirih vzdolžnih progah na hrbtu, ki lahko dosega celo dolžino poldrugega metra.

Za vse je značilno, da niso strupeni, da imajo razmeroma majhno in ozko glavo ter velike oči. Trebušne ploščice so na zunanji strani izbočene, tako da tvorijo rob vzdolž telesa.

Zraste do 260 centimetrov, večinoma pa do 180 cm. Je naša najdaljša kača. V Sloveniji jih najdemo večinoma na Primorskem. Njegovo življenjsko okolje so suhi in osončeni skalni ali travnati predeli, tudi svetli listnati gozdovi v dolinah rek.

Spretno pleza po drevju in ni napadalen.

Hrani se z manjšimi glodavci, kuščaricami, pticami in njihovimi jajci. Zgornja stran telesa je temno sivo obarvana, s petimi vzdolžnimi vrstami temnih lis, ki so lahko povezane tako da dajejo videz črt ali prog.

Za gože je značilno, tako kot za vse ostale plazilce, da imajo luskasto kožo, ki ne raste. Zato se kače občasno levijo, tako da staro kožo odložijo, pod njo pa je že nova in večja, kar jim omogoča rast. Progasti gož je zavarovana živalska vrsta.

Martinček

Martinček ali evropska siva kuščarica je vrsta kuščarice. Razširjeni so po srednji in vzhodni Evropi. Prehranjujejo se z žuželkami in pajki.

Zrastejo do 28 cm.

Živijo na odprtih z grmovjem in nizko vegetacijo poraslih mestih.

Ne izogiba se niti antropogeno spremenjenim površinam, kot so vrtovi, gramoznice, kamnolomi, cestni nasipi ipd.

Je ogrožena in zaščitena vrsta v Sloveniji.

Ogrožene živalske vrste - martinček

Nižinski urh

Nižinski urh spada v družino žab urhov Bombinatoridae.

Vpisan je na seznam ogroženih živalskih vrst v Sloveniji.

Ima okroglast in na ustno dno prirasel jezik, ki ga pri lovu plena ne more daleč iztegniti. Prste na nogah ima brez oprijemljivih ploščic, očesna zenica je srčasta in navpična. V dolžino meri okrog 4 cm. Po zgornji strani je sivo rjavkaste barve in bradavičast. Na trebušni strani je svarilno oranžno in temno lisasto obarvan.

Na nevarnost reagira tako da se potopi v vodo in se zarije v blatno dno, ali pa se obrne na hrbet in poskuša napadalca odvrniti s svojim pisanim trebušnim vzorcem.

Nižinski urh živi v Sloveniji samo v subpanonski regiji in je značilna vzhodnoevropska vrsta. Zadržuje se v manjših stoječih vodah, kjer se hrani z drobnimi vodnimi nevretenčarji.

Razmnoževalno obdobje traja od aprila do avgusta. Samičke odlagajo mrest v malih skupinah po nekaj deset jajčec.

Nižinski urh je splošno ogrožen v Evropi in tudi pri nas.

Potočni rak

Potočni rak ali jelševec je eden od treh avtohtonih vrst sladkovodnih košarjev v Sloveniji.

Zadržuje se v račjih luknjah in skrivališčih, izkopanih v mehke ilovnate brežine ali dno, med koreninami, med in pod kamenjem ali skalami. Nekoč je bil pogost v vseh neonesnaženih vodotokih Evrope.

Številčnost populacije potočnega raka se je zmanjšala s prihodom signalnega raka, invazivne severnoameriške vrste, katere osebki so pogosto tudi prenašalci račje kuge. Podobno kot v preostalem delu Evrope je slovensko populacijo deseteronožcev zdesetkala bolezen račja kuga, ki je prišla konec 19. stoletja iz Severne Amerike.

Po uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah je na seznamu zavarovanih šest vrst deseteronožcev. Potočni rak je skoraj povsem izumrl, v zadnjem času pa v jezeru ponovno z veseljem srečujemo vedno več osebkov, saj so raki deseteronožci pomembni bio indikatorji onesnaženosti voda.

Jež

Jež je poddružina majhnih sesalcev z bodicami na hrbtu. Ježi so zelo stara skupina živali. Njihovi predniki so se namreč pojavili na zemlji ob izumrtju dinozavrov.

Jež je v zadnjih 15 milijonih let le malo spremenil svojo obliko. Na Zemlji prebiva 15 vrst ježev, od tega imamo v Evropi samo 2 vrsti ježev. V Sloveniji je najbolj razširjen beloprsi jež, velik okoli 30 centimetrov.

Spomladi, po prezimovanju, tehta manj kot kilogram, ko se pa jeseni pripravlja na zimo, pa doseže tudi kakšna dva kilograma. Ko je ogrožen se ne umakne ampak samo zvije v klobčič. Zaradi tega in tudi njihove počasnosti pa so ježi med najbolj pogosto povoženimi živalmi na cestah.

Ježi so vsejede živali, saj se prehranjujejo z žuželkami, žabami, kačami, ptičjimi jajci, gobami, jagodami itd.

Samica je breja od 48 do 60 dni.

Glede na svojo velikost pa ježi živijo kar precej časa. V divjini od 4 do 7 let, v ujetništvu pa so preživeli tudi do 16 let.

Ogrožene živalske vrste - jež

Kaj lahko storimo?

Kljub temu, da en sam človek ne more premakniti gora, lahko z drobnimi ukrepi, ki jih naredi vsak od nas, dosežemo ključne spremembe za ogrožene živali.

Poučimo se o izumirajočih vrstah živali v našem okolju in skušajmo s primernim odnosom do okolice upočasniti njihovo izumrtje.

Ne zavrzimo stvari iz umetnih, nerazgradljivih materialov (plastičnih vrečk, žvečilnih gumijev, cigaretnih ogorkov) v naravi, saj lahko naša malomarnost žival stane življenja.

Podprite organizacije, ki ščitijo divje živali, finančno ali s svojimi dejanji. Zbirajte star papir. Na ta način boste pospešili reciklažo in morda ohranili življenje kakemu drevesu. Ne kupujte izdelkov, ki zahtevajo smrt redkih živalskih vrst, še posebej ne takšnih, ki so vam na voljo na eksotičnih potovanjih. In kar je najpomembneje, ko ste na ribolovu opazujte naravo in stvari okoli sebe.

Vprašajte se, kako bi se počutili, če bi bilo okoli vas polno smeti in ostale umazanije?

Zato vedno poskrbite, da ribolovno mesto za seboj pustite čisto in urejeno. Pa tudi če boste morali pobrati kakšno smet, katero je pustil ribič pred vami.

NASVET: Prav tako ne boste naredili nobene usluge ptičkom, ki so padli iz gnezda, če jih boste pobrali in dali nazaj. Ptičji starši običajno niso daleč in bodo mladiče rešili sami, če mladiči dišijo po človeku, pa se lahko zgodi, da starša ne bosta več hotela skrbeti zanje.

Ko pozimi hranite ptice, redno čistite njihovo krmilnico ali pa tega raje ne počnite. Umazanija v krmilnici je namreč pogost vzrok bolezni in smrti ptic.

Ptic tudi ne hranite z ostanki hrane, še posebej ne z ostanki kuhane hrane, saj jim s tem ne delate nobene usluge. Če jim želite dobro, kupite v trgovini ptičjo hrano ali pa jim ponudite sončnična semena, bukov žir, bučna semena, cele orehe in lešnike.

Ljubitelji živali radi opazujemo živali v njihovem naravnem okolju. Počnimo to odgovorno, tako da ne motimo naravnega življenjskega ritma živali.

Zavedajmo se, da smo mi vsiljivci v njihovem življenjskem okolju, zato se tudi obnašajmo temu primerno.

Zapisal: James (Jure K.)

Če se strinjaš, da je VSE živali treba čuvati in paziti, pritisni "LIKE".