Kormorani - črna smrt naših voda! Kaj z njimi?

Napisal: Siniša Pintar v

Ocena uporabnikov

Zvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivnaZvezda aktivna
 

Kormoran je precej razširjena ptica, ki jo najdemo tako v celinskih predelih ob površinskih vodah, kot na morskih obrežjih.

Velja za zelo razvpito vrsto, saj ga mnogi označujejo za velikega škodljivca v ribištvu. Ravno zato se je zanj med ribiči prijelo ime »črna smrt«.

Gre za veliko, gosi podobno vrsto ptice, ki lovi pod vodo. Pogosto ga vidimo stati z razprostrtimi perutmi.

Odrasli kormorani so bleščeče zelenočrni z belim obrazom, pri nekaterih podvrstah je bela tudi glava. Spomladi imajo na stegnih veliko belo liso. Mladostni kormorani so bolj rjavi, s svetlejšimi prsmi in trebuhom.

Plavajo nizko na vodi, z lahkoto se potapljajo. Po najnovejših raziskavah je kormoranovo perje le delno premočljivo, saj ohrani izolacijsko zračno plast.

Po potapljanju ga suši z razprtimi perutmi na obali, kar velja za njegovo značilno vedenje.

Če vas zanima več o tej "nagajivi ptici", berite članek naprej ...

28 NASVETOV KAKO POSTATI BOLJŠI RIBIČ

Ribiški vodič za uspešen ribolov - zanimivi in kvalitetni nasveti zbrani na enem mestu. Z njim boste pridobili pozitivnie poglede na naravo, ribe in ribolov.

>> PRENESI KNJIGO BREZPLAČNO >>

Kako in kje živijo kormorani?

Pogosto letijo v obliki črke V kakor gosi. Po prehranjevalnih navadah so oportunisti in generalisti, ki se hranijo z ribami.

Povprečna velikost odraslih osebkov je od 84 do 89 cm. Gnezdijo v kolonijah, pretežno na severnih zemljepisnih širinah. Gnezdišča so v krošnjah dreves, grmičevju, na tleh v trstičevju in na skalah ali pesku. Imajo en zarod na leto med aprilom in junijem.

Valita samec in samica, mladiči se izležejo po 28 do 29 dneh. Poletijo v 50 do 60 dneh. Prezimujejo na južnih območjih, prenočujejo na otokih, bregovih rek, daljnovodih, svetilnikih in drugih objektih.

Pri nas se pojavljajo od oktobra do marca. Število kormoranov se je tudi pri nas povečevalo. Glavni razlog je predvsem njegova zaščitenost, saj so ga zaradi upada števila kormoranov v preteklosti zaščitili.

S tem so povzročili pravo eksplozijo, saj se je množično naselil.

Kormorani - ribolov!

S čim se kormorani prehranjujejo?

Kormorani se v glavnem hranijo s pogostimi in splošno razširjenimi ribjimi vrstami, manjšimi, večinoma komercialno nezanimivimi.

Najpogosteje lovijo na razdalji 20 km oziroma največ 40 do 60 km od kolonije ali prenočišča.

Njegova strategija hranjenja je bolj odvisna od dostopnosti kot pa od količine plena. V odprtih vodah, kjer je gostota rib glede na površino najnižja, lovijo skupinsko, plen pa predstavljajo vrste, ki živijo v jatah. V litoralnih delih jezer, kjer je gostota rib glede na površino najvišja, pa lovijo posamično.

Kormorani, ki lovijo na stoječih vodah so v boljši telesni kondiciji zaradi lažjega dostopa do hrane.

Drstenje rib in njihovo reprodukcijsko vedenje poveča dostopnost plenjenja kormoranov, prav tako migracije ribjih vrst.

Na prehrano kormorana vplivajo tudi dolgoročni učinki močnega pritiska ribištva na vodna telesa. Na jezerih so najpogostejši plen ciprinidi. Na krapovskih ribnikih prevladujeta krap in beli amur. Najpogostejši plen zgornjega toka rek je poleg postrvi tudi lipan. Najpogostejši plen srednjega in spodnjega toka rek je klen na Savi ter podust in ostriži na Dravi.

Na Soči sta prevladovala klen in podust. Na jezerih je najpogostejši plen rdečeperka, rdečeoka in klen, ploščič.

NE SPREGLEJTE: KAPITALEN KRAP ZRCALAR - 43KG
NE SPREGLEJTE: RIBIŠKI ČUVAJI IN NJIHOVE PRISTOJNOSTI

Kdaj se kormorani odpravijo na lov?

Kormoran se pri lovu na plen zanaša na vid.

Eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na lov kormorana, ter s tem določa tudi njegov habitat, je prosojnost vode. Časovno obdobje motne vode sovpada z manjšim številom kormoranov, saj se ti zaradi slabše vidljivosti pod vodo in s tem težje dostopnosti hrane umaknejo drugam.

Prav tako je opaženo povečanje njihovega števila po zbistritvi vode. Kormoran se tako kaže tudi kot dober indikator kakovosti vodnih sistemov. Kljub njegovi odvisnosti od svetlobnih pogojev pa v arktičnih področjih uspešno lovi tudi v času polarne zime, domnevno s pomočjo sluha in tipa.

Prehrana kormorana je odvisna tudi od letnega časa, starosti in spola ptic. Večji odrasli samci naj bi se lahko potapljali več časa in zato do večjih globin kot samice. Odrasle ptice, ki so pri lovu bolj uspešne, lovijo manjše število večjih rib, medtem ko mlajše ptice, ki so manj izkušene, lovijo več manjših, v jatah živečih rib ali za lov porabijo več časa.

Pozimi kormorani izgubljajo precej energije za vzdrževanje telesne temperature, zato temu prilagodijo hranjenje. Povprečna velikost in masa plena se  spreminjata s temperaturami zraka in vode. Pri nižjih temperaturah se kormorani raje hranijo z večjimi in težjimi ribami. Večje ribe lahko pozimi lovijo tudi zato, ker so v hladnejši vodi počasnejše in posledično lažji plen kot v drugih letnih časih. Prezimujoči kormorani imajo zaradi nizkih temperatur vode krajši čas potapljanja, krajša je tudi globina potopa in dolžina letov.

NE SPREGLEJTE: TEHTANJE, SLIKANJE Z RIBO? UŽIVANJE!
NE SPREGLEJTE: MAJHEN VODIČ VELIK PLOŠČIČ

Kolikšen je povprečni dnevni ulov kormorana?

Vsak kormoran naj bi dnevno ulovil 500g rib, vendar se podatki o povprečnem dnevnem vnosu precej razlikujejo. Največja razlika je v gnezditvenem obdobju, ko imajo odrasli osebki, ki hranijo mladiče, večji dnevni vnos kot mlajši osebki, čeprav oboji živijo v istem ekosistemu. Ugotovljeno je bilo tudi, da ptiči z mladiči raje lovijo večje ribe, kar tudi količinsko vpliva na dnevni vnos hrane. Ko ta podatek pomnožimo s 1000 kormorani pridemo do zaskrbljenih številk.

Kako kormoran vpliva na populacijo rib?

Kormoranov plen večinoma predstavljajo pogoste in splošno razširjene ribje vrste. Kot generalistični ribojedi plenilci lovijo vrstno in številčno veliko rib tako iz naravnih voda kot tudi gojenih vodnih sistemov, zato bi lahko imel precejšen vpliv na vrste, ki so njegov najpogostejši plen. Njegova narava hranjenja pa mu omogoča veliko prilagodljivost, saj se v primeru zmanjšanja števila običajnega plena preusmeri na druge ribje vrste.

Skoraj povsod, kjer se pojavljajo njihovo naraščajoče število in vedno večja geografska razširjenost vodijo v vedno številčnejše konflikte s komercialnim in športnim ribolovom.

Vendar kormoran ne povzroča škode samo z ulovom. Kormoran naj bi v neuspelih poskusih hranjenja veliko število rib poškodoval.

Čeprav je kormoran znan kot zelo uspešen plenilec je kar slaba polovica poskusov lova prekinjenih. Zaradi tega prihaja do poškodb rib, katere kjub temu, da niso bile uplenjene poginejo.

ZANIMIVOST: Med manjšimi krapi so večinoma na udaru krapi zrcalarji, ki imajo manj lusk in so tako slabše zaščiteni.

Kako kormorani vplivajo na obnašanje rib?

Pri ribah je mogoče zaznati močne spremembe v vedenju zaradi prihoda kormoranov, kot sta dezorientacija in stres. Opazno je tudi prilagajanje plena, saj se kasneje večina rib skriva v vegetaciji v litoralnem delu ribnika.

Te so slabše prehranjene, posledice se kažejo v izgubi teže, dovzetnosti za različne bolezni in parazitske okužbe ter večji smrtnosti. Poleg tega predstavljajo tudi lažji plen drugim plenilcem.

Ribogojniški bazeni, kjer je koncentracija rib velika, so za kormorane zelo vabljivo prehranjevališče.

Jata kormoranov lahko naredi v ribogojnici veliko škodo, še posebej če upoštevamo, da ribe, ki jih med lovom kormorani le poškodujejo, v takšnih razmerah hitro poginejo. Ribe z zaceljenimi ranami dosegajo manjšo komercialno vrednost, stres pa vpliva na njihovo zdravstveno stanje.

V ribnikih po izkušnjah ribogojcev nadaljnje težave nastopijo spomladi pri odlovu rib, saj te zaradi stresa ob pojavu kormoranov ostanejo v litoralu in ne sledijo upadanju nivoja vode ter so lažje dostopen plen drugim ribojedim pticam.

Črna smrt naših voda – kormorani v Sloveniji?

V Sloveniji do sedaj ni bila izvedena nobena študija, ki bi neposredno in znanstveno dokazala vpliv kormoranov na populacije rib.

Vse javno dostopne študije se nanašajo na tujino. Ulov večine vrst rib v Sloveniji zadnjih 20 let pada, razlog za ta upad so številni pripisovali kormoranu.

Mnogo pomembnejši vzroki za upadanje ribjih populacij so izguba habitata, poslabšanje kvalitete vode, sprememba vodnih teles ter v zadnjem času nižji vodostaji in pretoki ter višje temperature rek. Sprememba habitata (kvaliteta vode, zajezitve) je glavni razlog za spremembe ihtiofavne. Regulacija rek in manjša razgibanost struge zmanjša pestrost habitatov. Vrste, ki naseljujejo nekatera območja, bodo zaradi teh sprememb izginile, zaradi regulacij, otežene migracije ali neprimernih habitatov pa druge vrste tega območja ne bodo mogle naseliti. V tem primeru pa so vlaganja skoraj nujna, vendar je bolj smiselna rešitev renaturacija pritokov, gradnja umetnih drstišč, odpiranje stranskih rokavov in gradnja ribjih stez.

NE SPREGLEJTE: KOLIKO NASILJA ŠE PRENESE DRAVA - POGIN OB DRSTI?

Kot sem že omenil, pri tem vprašanju prihaja do trenj med okoljevarstveniki in ribiči, saj ne najdejo skupnega jezika. Dejstvo je, da je kormoran eden izmed krivcev za slabšo populacijo rib v naših voda. Vendar daleč od tega, da bi bil edini krivec. Večinoma poskušajo rešiti to problematiko z odstrelom določenega števila kormoranov. Kot sem že omenil, gre za zaščiteno vrsto, zato je točno določeno koliko kormoranov se lahko odstreli. Poleg odstrela si pomagajo z uničevanjem jajc in mladičev v gnezdih ter plašenjem. Plašenje kormoranov negativno vpliva na druge zavarovane in ogrožene prezimujoče vrste vodnih ptic, zato naj se ne bi izvajalo na odsekih vodotokov, kjer se te zbirajo v večjem številu.

Problem kormoranov bi bilo potrebno reševati na evropski ravni, saj gre za globalni problem, katerega ena država sama ne more rešiti. V vse več državah se izvaja odstrel kormoranov, za dejansko izboljšanje stanja pa je potrebno uskladiti upravljanje s to vrsto in poiskati najboljše alternative. Tako kormoran kot različne ribje vrste si zaslužijo obstoj, saj so za ekosistem protrebni oboji.

Če vam je članek všeč, pritisnite "LIKE" in nam dajte to vedeti.