Ribič je danes lahko vsak. S tem mislim, da si lahko vsak za majhen denar kupi ribiško palico in se odpravi za vodo.
Vendar biti ribič še ne pomeni, da znaš uloviti ribo. Biti ribič je veliko več!
In če nekdo želi postati ribič, mora poznati osnovna pravila ribolova.
Eno izmed najpomembnejših pravil je spoštovanje in predvsem poznavanje, kdaj se prične varstvena doba lovnih rib in kakšne so njihove minimalne mere!
16. člen, Pravilnika o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah določa, kdaj se prične varstvena doba določenih rib in njihove minimalne mere, katerih se je potrebno držati.
Spodaj je zapisano katere vrste imajo varstveno dobo in kakšne so njihove najmanjše mere!
28 NASVETOV KAKO POSTATI BOLJŠI RIBIČ
Ribiški vodič za uspešen ribolov - zanimivi in kvalitetni nasveti zbrani na enem mestu. Z njim boste pridobili pozitivnie poglede na naravo, ribe in ribolov.
Avtohtone in alohtone vrste rib – njihova varstvena doba in minimalne mere:
V Donavsem (črnomorskem) povodju:
Sulec – Hucho hucho - 70cm, 15. 2. – 30. 9.
Potočna postrv – Salmo trutta fario - 25cm, 1.10. – 28. 2.
Jezerska postrv – Salmo trutta lacustris - 40cm, 1. 10. – 31. 3.
Lipan – Thymallus thymallus - 30cm, 1. 12. – 15. 5.
Ščuka – Esox lucius - 50cm, 1. 2. – 30. 4.
Smuč – Sander lucioperca - 50cm, 1.3. – 31. 5.
Som – Silurus glanis - 60cm, 1. 5. – 30. 6.
Bolen – Aspius aspius - 40cm, 1.5. – 30. 6.
Linj – Tinca tinca - 30cm, 1.5. – 30. 6.
Podust – Chondrostoma nasus - 35cm, 1.3. – 31.5.
Platnica – Rutilus pigus - 35cm, 1.3.– 31.5.
Klen – Leuciscus cephalus - 30cm, 1.5.– 30.6.
Klenič – Leuciscus leuciscus - 20cm, 1. 5.– 30.6.
Mrena – Barbus barbus - 30cm, 1.5.– 30.6.
Pohra – Barbus balcanicus - 20cm, 1.5. – 30.6.
Ogrica – Vimba vimba - 30cm, 1.5. – 30.6.
Ploščič – Abramis brama - 30cm, 1.5. – 30.6.
Androga – Blicca bjoerkna - 25cm, 1.5. – 30.6.
Jez – Leuciscus idus - 35cm, 1.3. – 31.5.
Menek – Lota lota - 30cm, 1.12. – 31.3.
Rdečeperka – Scardinius erithrophthalmus - /, 1. 4.–30. 6.
Rdečeoka – Rutilus rutilus - /, 1.4. – 30.6.
Čep – Zingel zingel - 20cm, 1.3. – 31.5.
Navadni ostriž – Perca fluviatilis - /, 1.3. – 31.5.
Navadni koreselj – Carassius carassius - /, 1.5. – 30.6.
Pisanec – Phoxinus Phoxinus - /, 1.4. – 30.6.
Zelenika – Abramus alburnus - /, 1.4. – 30.6.
Šarenka – Oncorhynchus mykiss - /, 1.12. – 28.2.
Potočna zlatovčica – Salvelinus fontinalis - /, 1.12. – 28.2.
Jezerska zlatovčica – Salvelinus alpinus - /, 1.12. – 28.2.
V Jadranskem povodju:
Soška postrv – Salmo marmoratus - 40cm, 1.10. – 31.3.
Jadranski lipan – Thymallus thymallus adriaticus - 30cm, 1.12. – 15. 5.
Ščuka – Esox lucius - 50cm, 1.2. – 30.4.
Linj – Tinca tinca - 30cm, 1.5. – 30.6.
Navadni koreselj – Carassius carassius - /, 1.5. – 30.6.
Štrkavec – Leuciscus cephalus cabeda - 30cm, 1.5.–30.6.
Grba – Barbus plebejus - 30cm, 1.5. – 30.6.
Mrenič – Barbus caninus - /, 1.5. – 30.6.
Rdečeperka – Scardinius erithrophtalmus - /, 1.4. – 30.6.
Navadni ostriž – Perca fluviatilis - /, 1.3. – 30.6.
Potočna postrv – Salmo trutta in križanci - /, 1.12. – 31.3.
Šarenka – Oncorhynchus mykiss - /, 1.12. – 31.3.
Potočna zlatovčica – Salvelinus fontinalis - /, 1.12. – 31.3.
Jezerska zlatovčica – Salvelinus alpinus - /, 1.12. – 31.3.
Lipan – Thymallus thymallus - /, 1.12. – 31.3.
Podust – Chondrostoma nasus - 18cm, /
Povodje je celotna površina, s katere se reke stekajo v isto morje. Sestavljeno je iz več porečij, imenuje pa se po morju, v katero se reke izlivajo.
V Sloveniji imamo veliko porečij, a le dve povodji (jadransko in črnomorsko). Manjše, jadransko povodje obsega porečja Soče in drugih primorskih rek, večje, donavsko (črnomorsko), pa porečja preostalih rek (Save, Drave, Mure, Kolpe idr.).
OPOMBA #1: Raki, školjke, žabe, želve in piškurji ter pisanec, so zaščiteni vse leto!
OPOMBA #2: Ribe se merijo od začetka glave do konca repne plavuti.
Celoten "Pravilnik o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah" si lahko preberete tukaj!
Naj se spoštuje varstvena doba rib in njihove minimalne mere!
Dostikrat med pogovori z ostalimi ribiči slišim, kako so določene vode »izropane«.
Slovenija je država, ki ima ogromno vod in te vode so bile nekoč bogate z naj različnimi vrstami rib.
Posegi v naravo, nespoštovanje varstvenih dob, nespoštovanje minimalnih mer in »polnjenje« domačih skrinj, je pripomoglo k temu, da so danes naše reke in jezera v veliki meri prazna. Ne dobesedno, vendar če primerjamo kako bogate so bile pred nekaj desetletji, so danes resnično obubožane.
Ne bom trdil za vse vode, vendar v primerjavi s tem kakšne vode smo imeli v preteklosti, je današnje stanje zaskrbljujoče.
Če bo šlo tako naprej, bodo lahko naši otroci občudovali določene primerke rib samo še na fotografijah.
Zato ne bodimo sebični in spoštujmo naravo. Spoštujmo pravila, ki določajo varstvene dobe in minimalne mere rib.
Zavedam se, da je nemogoče popolnoma zaščititi vode, vendar največ lahko naredimo sami. Začnimo ozaveščati mlade ribiče kako in kaj. Tako kot pravijo, na mladih svet stoji. S tem se absulutno strinjam.
In če že ribiške družine ne naredijo svojega dela, poskrbimo mi, da bomo vzgajali mlade generacije v pravo smer.
Ko ste za vodo opazujte kaj se okoli vas dogaja. Če opazite, da nekdo upleni ribo tam, kjer je to prepovedano pokličite čuvaja. Ne obrnite se stran, ker s tem ste isti kot tisti, ki je ribo uplenil.
Pa dober prijem... Jure!