Krap - riba o kateri sanja vsak ribič! Tudi ti?

Riba, ki je doma praktično v vseh vodah pri nas je tista, s katero mnogi pričnejo svojo kariero ribiča.

Je tista, zaradi katere si mnogi kupujejo ribiške palice, role in drugo opremo za ribolov.

Ja, verjetno ga vsi poznate, to je krap.

Še kot majhen otrok me je oče vozil s seboj na ribnike in prav dobro se spomnim, da je ob vsakem ugrizu ribe sledilo vprašanje, če je ujel krapa.

Ne glede na to, katero ribo je potegnil iz vode, vsaka riba je bila zame krap.

Z leti sem le ugotovil, da niso vse ribe iste, da so nekatere videti drugačne, da živijo v drugačnih okoliših in da se po mnogih lastnostih razlikujejo med seboj.

Torej, če te zanima več o tem, zakaj je krap riba, ki si ga želijo mnogi, beri naprej ...

Krap po naše, karpfen po nemško in Ciprinus Carpio po latinsko!

Prvo spoznavanje ribe, ki ji po svetu povsod pravijo zelo podobno in sicer »carp« po angleško, »karpfen« po nemško ali Ciprinus Carpio po latinsko, se je pričelo v rani mladosti, kasneje pa sem ribo pričel spoznavati tako, da sem jo tudi sam ujel, da sem o njej razmišljal kako se obnaša, kje se zadržuje, s čim se prehranjuje in kako živi.

Ko z leti vedno kaj novega izveš, vedno kaj novega opaziš, se ti zazdi, da so ribe med seboj precej podobne, a kljub temu precej različne, zato so na koncu koncev tudi tako zanimive, še posebej krap, ki ga sanjajo na svojem trnku in ribiški palici mnogi ribiči.

Kako se je krap razvijal skozi zgodovino?

Če se najprej zazremo v zgodovino in pogledamo od kod krap prihaja, lahko rečemo, da smo ga prvič zasledili nekje na daljnem vzhodi in sicer v srednji Aziji, od koder so ga v Evropo tam okoli leta 1300 prinesli Italijani.

Najprej so tole ribo v veliki meri gojili v industrijske oziroma prehranjevalne namene, saj je njeno meso bilo precej kvalitetno, polno beljakovin in ribo kot takšno je bilo precej enostavno vzgajati, saj je krap zelo trdoživa riba, ki preživi različne okoliščine v naravi.

Lep dokaz temu so tisti ribiči, ki to ribo ujemajo in jo precej dolgo držijo iz vode, z njo pogosto tudi slabo ravnajo,da bi se z njo slikali in na koncu, ko ribo spustijo nazaj v vodo, le-ta z lahkoto odplava in zaživi naprej v svojem naravnem okolišu.

Osnovne lastnosti krapa!

Mislim, da na tem ribiškem portalu ni junaka, ki ne bi vedel kako krap izgleda, če pa se kljub temu najde kakšen, potem pa je tukaj Google za pomoč, da si ogledate nekaj slikic te prekrasne in tako oboževane ribe.

A kljub temu, dajmo povedat nekaj osnovnih lastnosti, ki pripadajo tej ribi.

Če se sprašujete, kako boste v naravnem okolju najlažje prepoznali to ribo, potem je prva lastnost njeno sploščeno telo, s precej veliko glavo in topim gobcem.

Na zgornji ustnici lahko pri krapu najdemo četvero tipalk ali po domače »brkov« in sicer dvoje manjših in dvoje večjih.

Precej značilna je pri krapu hrbtna plavut, ki se razteza precej daleč po njegovem hrbtu.

Barve krapa so pa lahko zelo različne in sicer najdemo jih od zlato rumene, do precej temne rjave, kdaj pa tudi skoraj črne barve, po trebuhu se pa nahaja umazano bela ali svetlo siva barva.

Če boste torej v svoj spomin vtisnili vse te lastnosti, potem sem prepričan, da boste krapa prepoznali takoj, ko ga boste ujeli in dvignili iz vode.

Vsem tistim, ki lovijo pretežno krape pravimo kraparji, vrsti ribolova pa krapolov in v veliki meri so želje in sanje vseh teh ribičev, da bi ujeli čim večjega krapa, kapitalca ali trofejo, kot mu pravijo.

A žal vedno ni tako – teža normalno starega krapa je nekje med 1-5 kilogramov, seveda pa obstajajo tudi tisti večji, ki preživijo v določeni vodi dolga leta in naberejo tudi tja do 30 kilogramov ali več.

Takšne ribe so sicer bolj redke, a se jih vsekakor da ujeti v slovenskih, ali kakšnih drugih tujih vodah.

Krap: Zrcalar, usnjar, luskinar in veleluskinar!

Krap je precej priljubljena in razširjena riba za vzrejo in zato so zaradi dolgoletnih križanj dobili precej različnih vrst krapa, ki se precej razlikujejo od divjega, rečnega.

Tako recimo poznamo zrcalarja, ki je temnejši, praviloma olivno zelena barve in ima po svojem telesu precej redke luske, naslednji je usnjar, ki slovi po tem, da je popolnoma brez lusk in precej temne barve.

Kot zadnji, ki ga je potrebno omeniti pa je še luskinar in veleluskinar in za oba so značilne precej pogoste luske, ki jih najdemo na njunih telesih.

Glavna razlika med divjim in ribniškim krapom je v zgradbi telesa. Divji krap ima vretenasto in daljše telo, ribniški, gojeni krap, pa je po navadi precej težji in z višjim hrbtom.

Ribolov krapa – kako?

Sedaj pa še nekaj besed o tem, na kaj se najbolje lovi krap.

To je sicer vprašanje, ki se ga sprašujejo mnogi ribiči, a skozi leta so se mnogi naučili, da se krapa lahko ulovi na svež kruh, kuhan krompir, koruzne žgance, kuhano koruzo in pa v zadnjem času na vse bolj priljubljeno vabo med kraparji – boilije. 

Vse te zadeve lahko uporabljamo tako kot vabe, kot tudi za krmo, lahko jim pa dodamo še kakšne začimbe, arome, dišave in na tak način še malce pripomoremo k uspešnosti ribolova.

Krap kot riba je v zadnjem času med športnimi ribiči precej priljubljen.

Vse več se ga lovi zaradi njegove velikosti, zaradi njegove pogostosti in pa zaradi kvalitete njegovega mesa za tiste, ki si ga vzamejo za domov.

Ko se odpravljamo na ribolov krapa je potrebno zanj pripraviti malce močnejši pribor, seveda je pa pribor precej odvisnem od velikosti rib ki se v vodi nahajajo in na katere ciljamo.

Če bomo ribolov izvajali v manjšem ribniku, kjer se teža rib giblje nekje okrog kile ali dveh, nam je dovolj debelina najlona 0,18 ali 0,20, ter veliko lažji in bolj nežen pribor (plovci, svinci, trnki),  če se pa odpravljamo na lov kapitalnih rib, potem pa je tudi potrebna primerna oprema za njih.

Takšna oprema po navadi pride v poštev pri daljših ribiških kampanjah (kraparijah), kjer se ribiči za vodo odpravijo z šotorom, spalnimi vrečami, večjimi količinami hrane, večjim številom palic in ostalo opremo, ki jo bodo pri čakanju te priljubljene ribe potrebovali.

Krap - recept oz. priprava krapa: Kako je najbolje?

Naj najprej omenim, da sam nisem ravno privrženec tega, da bi se ribolov krapa (in drugih rib) izvajal v namene, da bi ta prekrasna riba na koncu končala na krožniku.

Veliko raje vidim, da se odpravite na ribolov krapa na način "ujemi in spusti".

Torej tako, da ga izpustite nazaj v njegov naravni habitat.

A vseeno - kar nekaj ribičev je med drugim tudi na naši strani, ki vedno znova iščejo kak dober recept in se sprašujejo: "Kakšna priprava krapa je najboljša?"

Hja, osebno sem krapa v mladosti tu in tam celo jedel in moram reči, da ga je oče najbolje pripravil, ko ga je "povalal" v jajcih, moki in drobtinah.

Nato ga je preprosto spekel v olju in "voila" - ob kakšnem dobrem svežem kruhu smo imeli precej okusen obrok.

Seveda, receptov za pripravo krapa je ogromno, zato naj se vsak odloči za svojega, ki mu najbolj ustreza!

Zaključek: Krap - riba mnogih ribičev

Kjer koli že boste lovili, kakršna koli že bo velikost ujetega krapa, pa tudi če ga ne bo, uživajte ob vodi.

In imejte se lepo na ribolovu, pospravite ribolovno mesto za seboj in širite znanje na mlajše ribiče, ki prihajajo za vami.

Le tako bo ribolov takšen, kot je bil včasih in narava ohranjena, kot smo jo poznali nekoč in krap bo ostal riba, o kateri boste danes sanjali vi, ter čez mnoga leta tudi vaši otroci.

Pa dober prijem vam želim!