Ribolov postrvi: HE Dubrava, Prelog – muharjenje iz sanj!

Ribolov postrvi v Međimurju – koliko vas je takšnih, ki ste za to že slišali? To so »moji« kraji, kraji, od koder prihajajo moji starši ...

Muharjenje oz. ribolov postrvi v Međimurju – koliko vas je takšnih, ki ste že slišali za to?

To so »moji« kraji, kraji, od koder prihajajo moji starši, kraji, kjer imam praktično vse sorodnike, kraji, kamor odhajam že več kot 30 let in kraji, kjer sem delal svoje prve »ribiške korake«.

In prav v zadnjih letih, ko tudi malce več poprimem za ribiško palico, sem se hodil vsake toliko spogledovat z jezerom, s kanalom, z okolico – mir, tišina, ptičje petje in kristalno čista voda, v kateri odlično »uspevajo« tudi postrvi.

Vedno znova, ko sem hodil po tistem nasipu in opazoval ta drenažni kanal od HE Dubrava, sem si rekel:

»Siniša, to moreš probat, glej te mrcine, ki plavajo pred tabo!«

In prišel je ta dan, prišel je ta vikend, ko se mi je časovno vse poklopilo – nabasal sem vse potrebno v avto in sem šel.

Če vas zanima, kaj sem ujel, koga spoznal in kako sem se imel, potem berite dalje …

Ribiška karta za drenažni kanal HE Dubrava pri Prelogu

V petek, ko sem zaključil s službo, sem na brzino vrgel v avto vse potrebno – mojo ribiško palico za »ultra light ribolov«, umetne vabe, ki sem jih pred dnevi nabavil v Trofeji, ter nekaj »kamuflažnih« oblačil.

Vsaj tako sem jaz mislil – ko sem bil pri avtu, so bile ene od prvih besed Jožeja:

»Kaj ti se boš još preoblekel?«

Kdo je Joža? O njem in vseh ostalih »međimurcih« v nadaljevanju, vrnimo se sedaj k ribiški karti za vodo, kamor sem se odpravljal na ribolov.

Kupil sem jo še istega dne, ko sem prišel v »Moje malo Međimurje…« in sicer v hotelu Panorama Prelog. Ribiške karte prodajajo kar na recepciji – uf, je bila simpatična mlada dama, ki jo je pisala, sem si mislil, ko sem jo gledal: »Samo ti piši, mala, samo ti piši.« Haha. (Ups: upam, da tega ne prebere, ali pač, kakor koli.)

Zraven tega hotela, se lahko karto kupi tudi v ŠRD Klen, ampak meni se je nekako zdelo bolj zanesljivo, če se odpeljem do hotela …

In imel sem jo – doma večerja in hitro v posteljo, vedel sem, da me čaka naporna sobota!

(SLIKA: Ribiška karta oz. dozvola za ribolov na kanalu HE Dubrava, Prelog.)

Muharjenje »na Podkovi« - ko čas teče kakor voda: (pre)HITRO!

Svojo soboto sem si najprej razdelil na dva dela in sicer tako, da sem sprejel odločitev, da se zjutraj odpravim na t.i. »Podkovo«, popoldan se bom pa lotil preostalega dela kanala med Mihaljevcem in Oporovcem.

Glede na informacije, ki sem jih zbiral ves ta čas, ko sem se odločal za odhod na ribolov, sem bil mnenja, da je to najboljši načrt …

Ko sem zjutraj ob 8h prispel na Podkovo, si nadenem svojo torbo z vabami in priborom okoli pasa in gremo gasa – področje, na katerem se po navadi nahaja kar precej ribičev, je tokrat bilo prazno – tam sva bila le jaz in en »Mađar«.

Super, fino, fajn – očitno vsi vedo, da pridem in me ne želijo motiti. Hehe!

Razmetavam vabe, postrvi pred mano, gledamo se iz oči v oči – skrivam se za grmi, za drevesi, za travo – premikam se počasi (vsaj takrat sem mislil, da je to počasi, a mi je Joža popoldan povedal, da so »spinneri« pravi »trkači uz vodu«, haha).

Probal sem najprej z različnimi silikoni – baje na tej lokaciji odlično »dela« PowerBait® Power® Nymph, ampak pri meni ni bilo tako.

Nato sem se v boj podal z mojstrovinami, ki mi jih je pripravil Simon Urbas – in po nekaj metih opazim, da se zaleti prva »lepotička«. Uf, sem pomislil, to je to!

Mečem, motam, mečem, motam in tako nešteto krat in končno TRASK: krasotica zagrabi, poleti iz vode, po toku navzgor in spet skok iz vode – vse to mi je bilo popolnoma novo, zanimivo, adrenalin v žilah – uf, fajn občutek!

In evo je na suhem – postrv, prečudovita riba!

Kasneje sem še naprej iskal ribo, ji ponujal vse mogoče, od voblerjev, mepsov, do imitacije majskega hrošča, a več kot očitno je bilo, da jim moje umetne vabe ne odgovarjajo, da prezentacija ni prava in popoldan se je izkazalo, da je ključ do uspeha nekje čisto drugje – vas zanima kje?

Berite naprej, sedaj prihajajo na vrsto Joža, Danijel, Karlo in Dino!

Gammarus – ključ do uspeha!

Ko sem zaključil na Podkovi, sem se odpravil domov na kosilo – zmažem komad mesa, malo krompirja, spijem kavo in sem z mislimi že ob vodi – nekaj se danes še more zgoditi, takšen občutek sem imel.

In res je bilo tako …

Gremo dalje – z avtom pridem do Oporovskega mosta nad kanalom, parkiram, stopim ven iz avta in kot bi ga vrgel nekdo iz neba – Joža!

Nikoli videl, nikoli slišal za njega: »Ideš pecat?« on meni in seveda, pogovor se je zavlekel.

Možakar je dolga leta živel v Kanadi, muharil je na vseh kontinentih sveta, vsaj tako je rekel in vedel sem, da to več ni hec!

V naslednjem stavku mi je že ponujal muharico, da me bo naučil muhariti, kako »bacati«, kako »uloviti pastrvu veču od 50 cm«.

Takrat sem ga še jemal malce z rezervo, ampak izkazalo se je, da je Joža pravi mojster!

Seveda, ni edini – hitro za njim pridejo še Danijel, Karlo in Dino!

Vsi »nabrijani«, vsi polni adrenalina, začnejo sestavljati palice, mi kazati svoje umetne vabe in se oblačiti in maskirati. In takrat me Joža vpraša:

»Kaj ti se boš još preoblekel?«

Haha, jaz cel v zelenem, ampak to mu ni bilo dovolj – potem, ko so se dečki oblekli do uh in si skrili še lase, sem vedel, da tukaj ni šale.

Je rekel Joža: »Kaj ti si došel na cure?« Haha!

Karlo in Dino sta med tem odšla naprej, mi pa hitro za njima – ko sva z Jožejom šetala po kanalu, mi je razlagal, kakšne vse ribe so ujeli, kje so jih iskali in kaj vse še skriva kanal.

In ko sva najbolj klepetala, reče Joža: »Glej, Karlo ju več ima!«

In res je bilo tako – ko sva hodila, je Karlo že drilal svojo prvo postrv in takrat sem vedel, da dečki res vedo kaj delajo!

Joža mi je pokazal, kje naj se postavim in kako naj mečem, ampak »ništa od mene«, moje vabe so se ribam »zaletavale v glavo«, ampak pobirale jih niso.

Levo od mene pa Danijel raztura – riba za ribo, seveda, jaz sem lovil na »ultra light spinn palico«, vsi ostali dečki pa na muharice!

Ko me je že bolela roka, sem stopil do Danijela in ga prosil, če mi lahko podari eno »muho«, na katero lovijo oni – dal mi je v roko »gammarus-a« in le-ta je bil ključ do uspeha!

Odpravil sem se na pozicijo, kjer sta »trgala gate« Joža in Karlo in v njuni bližini sem tudi jaz pričel razmetavati tole malo čudo, ki ga je v kanalu v naravni obliki »na milijone«, kot pravijo dečki.

In kakšen je bil rezultat? 

Hitro za tem se je pričelo oblačiti in grmeti in zaključil sem, da ni več ravno najbolje mahati s palico pod takšnim nebom – spakiral sem, se poslovil in odšel domov!

»Hvala vam Međimurci – baš ste bili super!«

Kaj reči po vsem tem – res je trajalo dolgo, da sem prišel do tega kanala in da sem prvič odlovil na njem, ampak zato je bilo toliko bolj fascinantno!

Ti kraji, ti ljudje, ta narava – mene vedno znova in znova fascinirajo, tam si napolnim baterije in tam se »prerodim«.

In seveda, nikakor ne smem pozabiti reči: »Hvala vam Međimurci – baš ste bili super!«

Naučili ste me v dveh urah toliko, kot me v vseh teh letih niso forumi, članki in video vsebine!

Zatorej, fantje in dekleta, ribolov se uči za vodo, tam se uživa in tam spoznava nove prijatelje!

Pa dober prijem vam želim, če se boste odpravili v »Međimurje moje malo …«.

»Če vam je bil članek všeč, pritisnite »LIKE« in nam dajte to vedeti.