Muharjenje: Idrija Fly Fishing Festival - iz Slovenije v svet!

Napisal: Siniša Pintar v

Ocena uporabnikov

Zvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivnaZvezda neaktivna
 

RD Idrija in mladi člani so uspešno izpeljali prvi Idrija Fly Fishing Festival, ki se je odvijal med 6. in 8. majem v Idriji.

Edinstven tovrstni dogodek v Evropi in Sloveniji je s pestrim trodnevnim dogajanjem prinesel obiskovalcem sveže filme s sveta muharjenja, pester nabor muharskih izdelkov, muh, palic, modne smernice muharjenja iz sosednje Italije, fotografijo rek, aktivnosti za otroke, domače in evropske vezalske spretnosti ter predstavitev in debate na temo vodovarstva in slovenskih avtohtonih postrvi.

Če vas zanima, kako smo se imeli, kaj smo se naučili in kako zabavali, potem preberite članek do konca...

Promocija Slovenije iz Slovenije v svet

Muharjenje: Idrija Fly Fishing Festival - Idrijca
(SLIKA: Prekrasna reka, odlična lokacija za muharjenje.)

Trojica, ki smo si na koncu poletja 2015 na kavi v Idrijski Beli izmenjali ideje in želje po nečem »frišnem«, nečem kar nam v Sloveniji manjka in kar bi promoviralo Slovenijo iz Slovenije v svet, smo nekaj mesecev kasneje, decembra, prvič v medijih objavili datum festivala muharjenja v Idriji.

Z željo po mednarodnem obisku in lažji prepoznavnosti v tujini je festival dobil angleško ime...

Koncept smo zgradili okrog filmov International Fly Fishing Film Festival (IF4™), ki je v lasti muharskega časopisa Fly Fusion Magazine. Vendar samo filmi niso dovolj, sploh če dogodek ne povežemo z lokalnim prostorom in slovenskimi rekami. Pogovarjati smo se pričeli o okoljevarstvenih zadevah, varstvu naših reka in varovanju naših rib, še posebej marmorirane postrvi tipa zgornja Idrijca, Idrijske postrvi. Tako je festival dobil pravo dušo in pravi namen, ki ni samo za našo zabavo ampak tudi za ozaveščanje ribičev in splošne javnosti.

Mestna kavarna Idrija, petek 6.maj, 18:00:

Festival smo pričeli s projekcijo dokumentarnega filma Damnation. Posnet je bil v Združenih državah Amerike, kjer je današnji sladkovodni ribolov poleg športne dejavnosti, včasih bil tudi pomembna komercialna dejavnost lokalnega prebivalstva, še posebej Indijancev.

Film slikovito prikaže ameriško zgodovino gradnje hidroenergetskih jezov, ki je uspešno sesul vse večje rečne habitate, kjer je včasih ribolov lososa in jeklenoglavk (ang. steelhead, bližnja sorodnica šarenke, ki odraste v morju in se drsti v rekah) predstavljal bogat vir hrane človeku in mnogim živalim v porečju rek, kjer so se te ribe drstile.

In kaj imajo skupnegaameriški lososi in jeklenoglavke s slovenskimi postrvmi in sulci in njihove ogromne vodne pregrade z našimi »rečicami« in vodnimi mlinčki?

V bistvu veliko, če vprašaš ljudi, ki se s to problematiko ukvarjajo tudi v Sloveniji – problematika habitata sulca ob hidroelektrarnah je  aktualna danes in sedaj.

Film se zaključi s porušitvijo ogromnega jezu in z naslikanimi škarjami na jezu, ki bo kmalu porušen. Tematika in čustva, ki jih film vzbudi so bili odlična iztočnica za debato, ki je sledila filmu.

Okrogla miza »Naše reke, Naša življenja« je imela namen predstaviti to perečo tematiko v slovenskem kontekstu, zato smo kot udeležence povabili na okroglo mizo osebe, ki se s tem ukvarjajo vsakodnevno in profesionalno.

Muharjenje: Idrija Fly Fishing Festival - Damnation
(SLIKA: Damnation - ameriška tragična zgodovina gradnje jezov.)

Domači in tuji gosti

Doc. dr. Andrej Kryžanowski, profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja s tehnologijami gradenj; umeščanjem infrastrukturnih objektov v okolje in prostor; in pregradnim inženirstvom je predstavljal vidike »hidroenergetika«, ki išče rešitve za prehodnost Ljubljanice za sulca in v sodelovanju z ZZRS, NIB Lutro in VGP Kranj prijavlja projekt za prehodnost jezov na gornji Savi.

Izpostavil je, da je Slovenija na področju umeščanja hidroenergetskih pregrad ena izmed redkih izjem, kjer se pred gradnjo analizira in oceni vse vplive, ki jih bo novi objekt imel na okolje, floro in favno. Dejstvo je, da je mnogo rek že kar nekaj desetletij, če ne stoletij umetno reguliranih in nimajo več lastnega prostora, ki bi jim omogočal spreminjanje rečne struge in prosto razlivanje. Rekam smo odvzeli prostor in se znašli v situaciji, ko jim ga, ali vrnemo ali pa jih dodatno reguliramo, da se izognemo poplavam in ohranitvi trenutnega stanja.

Predsednik Ribiške zveze Slovenije, dr. Miroslav Žaberl, zaprisežen muhar in član RD Celje in Radovljica, se je strinjal, da reke potrebujejo prostor, vendar je izpostavil težave, s katerimi se sooča tako RZS, kot ribiške družine – namreč, da RZS in RD niso enakopravne stranke v postopkih, ko gre za urejanje vodotokov in umeščanje objektov v vodotoke. Tako dr. Miroslav Žaberl, kot predsednik Ribiške družine Idrija, Zoran Babič, sta izrazila močno nasprotovanje novim hidroelektrarnam, ki dokazano popolnoma spremenijo vodni habitat, dinamiko reke in tudi pogoje za ribolov.

Maša Čarf iz Zavoda za ribištvo Republike Slovenije, ki izvaja razne analize na področju ribištva je potrdila dejstvo, da z vodno pregrado, ki zajezi reko, nastane jezero, ki ne more več zagotavljati istih življenjskih pogojev prvotnemu ribjemu sestavu. Populacije mnogih ribjih vrst se skrčijo, še večkrat pa popolnoma izginejo, saj prostor naselijo konkurenčne združbe, ki tekmujejo za hrano in se boljše počutijo v stoječih, toplih in s kisikom manj bogatih vodah.

Poleg slovenskih ribiških družin in Ribiške zveze Slovenije, ki so varuhi slovenskih rek in rib, pa v tem prostoru delujejo tudi druge nevladne organizacije, ki pomembno prispevajo k zaščiti in ohranitvi zadnjih divjih habitatov, ki podpirajo ene izmed najbolj markantnih ribjih vrst, sulca.

Neža Posnjak, aktivistka in ljubiteljica aktivnega preživljanja prostega časa v naravi, je slovenska predstavnica evropske organizacije River Watch, ki zadnjih nekaj let s kampanjo Ohranimo modro srce Evrope, širi in ozavešča, da Balkan še vedno ima tiste prave divje reke in predstavlja edinstven rečni in ribji zaklad, ki nudi mnogo več takšen, kot pa pozidan z jezovi in cevmi. In Slovenija je del njihove zaščite.

Udeleženci okrogle mize so sklenili debato s tematiko, ki se tiče lokalnega prebivalstva povsod tam, kjer reke in ribolov pomembno prispevajo k turizmu. Ribiški in še posebej muharski turizem je v Sloveniji močno v vzponu in teh nekaj kristalno čistih rek in zdrave populacije postrvi, lipanov in sulca so razlog za to. Vzdržnostni ribiški turizem in modro upravljanje z rekami in ribjim življem je smer, ki jo Slovenija lahko zasleduje.

Imamo edinstvene reke in posebne ribe in čas je, da se tega začnemo zavedati vsi in pri tem tudi aktivno sodelovati.

Unikatna predstava by trio »ribiških čuvajev«

Okrogla miza pa še ni bila zaključek tega večera. Trio »ribiških čuvajev« glasbe in literature v zasedbi Janez Škof, Andrej Lupinc in Žiga Saksida je izvedel unikatno predstavo, ki ste jo lahko videli prvič in zadnjič samo na našem festivalu. Doživeto recitiranje ob spremljavi saksofona, harmonike in muharskega koleščka iz romana Andreja Lupinca, »Umetne muhe in druge laži« so gledalce neverjetno navdušile in nasmejale. Odličen zaključek, da so lahko stari in novi prijatelji nazdravili in začeli debato »kako je tista ušla«.

Vezalski nastopi: Dušan Dolinar, Vladimir Mikec - Miki, Simon Urbas in drugi

S sobotnim jutrom smo odprli razstavni prostor, kjer je od palet vel vonj lesa...

Startali smo z vezalskim nastopom Dušana Dolinarja, ki je zvezal enodnevnico z zanimivo izvedbo repa iz zavržene gumijaste rokavice. Za piko na i pa je gledalce navdušil z izvedbo »padalca«, ki ga je z neverjetno natančnostjo zvezal na trnek 30.

Sledil mu je legenda slovenskega muharjenja Vladimir Mikec – Miki, ki je odlično predstavil kakšen material izbrati in kako ga pripraviti, da zvežete vzdržljivega šaša. Neprecenljivi nasveti, ki so prisotne res vzbudili, da poiščejo materiale, ki so na dosegu roke kar doma. Skozi ves dan sta na veselje slovenskih obiskovalcev muhe vezala Belgijec Arne Roels, ki je gledalce očaral z velikimi in živobarvnimi vzorci za ščuke in brancine ter Diego Riggi iz Italije, katerega nimfe in suhe muhe se oblačijo po zadnji italijanski modi, svetleče, roza in geliš.

Nedeljsko dopoldansko vezalsko seanso sta zaznamovala dva izjemna slovenska vezalca, Simon Urbas in Aleš Lukmar, ki sta z entuziazmom preko velikega platna zbranim gledalcem delila svoje skrivnosti. Vsi tisti, ki ste zamudili, kako se valjajo testenine in kaj leta nad Idrijco, vam ne preostane drugega kot da festival obiščete drugo leto. Pravice do razkrivanja vezalskih skrivnosti so vezalčeve.

Muharjenje: Idrija Fly Fishing Festival - Simon Urbas(SLIKA: Simon Urbas v akciji - koncentracija na vrhuncu.)

Poleg vse zabave in paše za oči, pa so radovedneži lahko poslušali tudi izredno zanimivo poljudno predavanje o genetiki marmorirane in potočne postrvi, ki naseljujeta slovenski prostor in naše sosednje države. Prof. dr. Aleš Snoj je nekatere poslušalce presenetil, da je marmorirana postrv tudi v Italiji in južneje po Balkanu in kateri so vzroki za križanje s potočno postrvijo.

NE SPREGLEJTE: Katere umetne muhe za muharjenje poznamo?
NE SPREGLEJTE: Muharjenje na morju prelisičilo pirko in 50cm brancina!

In najboljši del vsega je bilo to, da se je vse dogajalo na enem mestu, kjer si lahko na prvem štantu kupil material za muhe ali muhe, če si se ravno odpravljal na Idrijco, se spotoma oblekel pri fantih iz Hatch Fly Fishing Crew, si medtem ogledal vezanje ene muhce, predebatiral varovanje rek s puncami iz Save Soča in Ohranimo modro srce Evrope in si rezerviral sobo v Hotelu Cerkno. In potem smo se vsi skupaj odpravili na kosilo 50 metrov stran.

Za čas kosila je nevihta ravno prav namočila naš pol suhi casting poligon, kjer nam je veščine metanja razkazoval gospod Antonio Pozzolini. Izjemna kulisa Mestnega trga Idrija je bila popolna lokacija za tovrstno početje, saj smo ribiči po kosilu še vedno malo leni, da bi takoj krenili v vodo, lokalci pa ravno prav radovedni do ribičije na suhem. Videli smo lahko demonstracije na treh različnih palicah, od vrvice teže 3wt pa do 9wt in tudi sami testirali in se poizkusili v videnih tehnikah.

Povzetek: vse je videti lažje, ko gledaš drugega.

Nova znanja, novi prijatelji - muharjenje je dobilo nove dimenzije!

Slovenski muharski prostor je relativno malo številčen, zato je bil večinski obisk tujcev odlična priložnost za nove prijatelje.

Tako smo si v soboto zvečer ogledali filmski festival IF4, kjer smo se naslajali nad lovom arktičnih postrvi, kanadskih lososov, sorodnikov ščuke – muskijev in črtastih brancinov zahodnega Atlantika in vsej tej muharski noriji, ki je očitno zajela te države.

Po zaključku predvajanja smo med vsemi gledalci izžrebali 10 muharskih izdelkov, od vrvic, kap, škatlic za muhe, do glavne nagrade muharskega Patagonia Sling nahrbtnika, ki je šel v roke Belgijskemu vezalcu Arne Roelsu.

Večer smo zaključili tako kot se za ribiče in prijatelje spodobi, v najbližjem baru, kjer so že padali načrti za novo muharsko destinacijo. Vsak mora kdaj ven iz svoje vasi, da jo lahko potlej resnično ceni.

Velik hvala vsem obiskovalcem festivala, vsem razstavljavcem in seveda sponzorjem, ter pomagačem, saj je festival uspel zaradi vas, mi smo vam samo pomagali uživati. Še večji hvala pa vodstvu Ribiške družine Idrija, ki je podprlo idejo in organizacijo festivala.

Ekipa IFFF

Če vam je članek všeč, pritisnite "LIKE" in nam dajte to vedeti.