Reka Idrijca izvira v Cerkljanskem hribovju pod Mrzlo Rupo, na robu Vojskarske planote. Njena dolžina je približno 60km.
Reka Idrijca izvira v Idrijsko-Cerkljanskem hribovju pod Mrzlo Rupo, na robu Vojskarske planote.
Njena dolžina je približno 60km, nato pa se v Mostu na Soči izlije v reko Sočo.
Ima kar nekaj pritokov - prvi večji desni pritok je potok Belca, kjer je tudi znano poletno kopališče Idrijska Bela, nato pa sledijo še Zala, Cerknica ter Bača. Večji levi pritoki pa so Nikova, Kanomljica in Trebuščica.
Zgornji del reke spada v krajinski park Zgornja Idrijca, kjer je narava praktično neokrnjena, tam lahko najdemo le vodne pregrade oziroma Klavže, ki jih nekateri imenujejo tudi slovenske piramide. Prve so bile postavljene že v 16. stoletju zaradi potreb Idrijskega rudnika živega srebra in so služile za spravljanje lesa, ki so ga uporabljali za podpornike rudniških rovov in za kurjavo v talilnih pečeh.
Zdaj so na Idrijci samo še dvoje Klavže, ene se nahajajo na Belci, ter ene na Kanomljici.
28 NASVETOV KAKO POSTATI BOLJŠI RIBIČ
Ribiški vodič za uspešen ribolov - zanimivi in kvalitetni nasveti zbrani na enem mestu. Z njim boste pridobili pozitivnie poglede na naravo, ribe in ribolov.
Reka Idrijca - med najbolj znanimi pri nas in v svetu
Idrijca je iz vidika športnega ribolova ena bolj znanih slovenskih rek pri nas, kot tudi po svetu.
Njene tolmune krasijo verjetno največje rečne postrvi na svetu - soške postrvi.
Pravimo jim tudi marmorirane postrvi (ang. marble trout), ker njihov vzorec spominja na marmornega. Naši južni bratje pa ji pravijo glavatica, zaradi velike glave...
Soška postrv zraste tudi čez 120 cm (tehta pa lahko tudi do 25kg), ta vrsta naj bi bila avtohtona po celem Jadranskem porečju, vendar je najštevilčnejša prav v naših vodah.
Na Idrijci so bile ujete ribe že preko 116cm, ni pa rečeno, da je ena največjih, ki so jo našli na Mostu na Soči prej živela prav v Idrijci, ki je s hrano mnogo bolj bogata, kot reka Soča.
(SLIKA: Tolmuni zeleno modre barve nudijo skrivališča marsikateri ogromni postrvi.)
Kam so izginile jegulje?
Že pred leti sem bral en zelo zanimiv članek iz začetka 20. stoletja ki je opisoval reko Idrijco in ribolov na njej...
Odkril sem zanimiv podatek: menda od vseh rib v reki Idrijci, je bila včasih najbolj številna jegulja, zdaj pa je, na žalost, ni več v teh vodah zaradi soških elektrarn, saj jim le-te preprečujejo migracije.
Zaradi številčnosti jegulje v teh vodah, so jo tudi soške postrvi "vzele" za svojo priljubljeno hrano...
In tako naj bi se zaradi energetske vrednosti takega prehrambnega vira, razvile v največjo postrvjo vrsto.
(SLIKA: Na nekaterih delih reko krasijo ogromni balvani, ki včasih otežujejo ribolov.)
Kako je "prišla" v reko Idrijco potočna postrv?
Po prvi svetovni vojni je bila Soča in njeni pritoki praktično popolnoma izropani, zato je profesor Ivan Franke vanjo vložil potočno postrv (beri: potočnice), ki pa se je nepričakovano začela križati s soško postrvjo.
INFO: (Ivan Franke slovenski slikar, konservator in ribiški strokovnjak, * 16. maj 1841, Dobje pri Poljanah, † 15. oktober 1927, Ljubljana).
Potočnice se še zdaj kdaj pa kdaj ujamejo v Idrijci, vendar gre večinoma za križance, ki so na videz bolj podobne potočnicam. Zdaj je njihovo število že tako majhno, da velja nenapisano pravilo, da se jih po ulovu in morebitnem fotografiranju spušča nazaj v reko.
Obastaj pa še tako imenovana soška postrv tipa Idrijca, ki jo velikokrat zamenjajo s križanci.
Našli so jih v najvišjih tolmunih reke Trebuščice, kamor zaradi slapov potočna postrv ni mogla.
Posebnost te postrvi je, da ima rdeče pike, kot potočna postrv, ampak ima nepretrgan marmorni vzorec kot soška postrv, ne pa kot križanci, ki nimajo lepega vzorca marmoracije.
Ribolovni revirji v RD Idrija
Ribolovni revir v RD Idrija se v glavnem deli na A, B in trofejni del, od tega sta A in trofejni del izključno tipa ujemi in izpusti, v B-ju pa je možen uplen.
A revir sega od kopališča v Idrijski beli, do jezu pri tabli Idrija, trofeji del pa sega od jezu pri tovarni Kolektor, do mostu pri Rovinčarju.
B revir pa je tako od mostu pri Rovinčarju do Stopnika, od tam pa je reka do izliva v Sočo v upravljanju RD Tolmin.
Verjetno je nepotrebno izgubljati besede kam se odpraviti na ribolov, saj je reka v celem toku polna rib in te preseneti skoraj vsak večji tolmun, ko se prikaže kakšna "marmorata" 80cm plus.
Več pa lahko izveste na straneh omenjenih ribiških družin...
(SLIKA: Revir ribiške družine Idrija odet v zgodnje jesenske barve.)
Močne ribe v reki Idrijci - šarenka, soška postrv, križanci, lipan, štrkavec in potočna postrv
V reki Idrijci so prisotne naslednje vrste rib: po številu prevladuje šarenka, soška postrv, križanci, lipan, štrkavec in potočna postrv.
Štrkavec je zelo podoben klenu po izgledu in obnašanju, loči pa ga bolj špičast gobec, ki spominja na brancinovega. Je zelo pretkana riba in se ne pusti lahko ujeti, zraste pa tudi do 60 cm.
Ribe v reki Idrijci so izredno močne, verjetno močnejše postrvi v Sloveniji najdemo le še v reki Soči.
Ulovi rib se po navadi gibljejo nekje od 35 do 50cm, redko manj in pogosteje več.
Kaj pa ribiška oprema za muharjenje v reki Idrijci?
Optimalna dolžina predvrvice je nekje 3 - 3,5m (beri: kak meter daljša, kot palica) . Začetna predvez pa nekje 0.14 mm, redko manj...
(SLIKA: Spodnji tok reke Idrijce z zgodnjih zimskih odtenkih.)
V brzici je dostikrat pri zapeti ribi veliki med 40 - 50cm, tudi 0,16 mm premalo, če hočemo ribo po ulovu izpustiti.
Drugače je borba hitro predolga in utrujajoča, tako je preživetje ribe rizično...
Sam sem mnenja, da v revirjih kjer velja C&R (ujemi in izpusti), ni pošteno pretiravati z »makaroni« (beri: izredno mehkimi palicami), kjer imamo opravka z močnimi ribami. Vsakdo od nas je že videl ribe s trnki v gobcih in poginule ribe, na mestih, kjer se izvaja športni ribolov.
Bodimo pošteni do sebe in do rib, kdor zna ujeti ribo, jo bo ujel tudi na malenkost debelejši laks oziroma flurocarbon. Tisti, ki pa ne bo, pa bo vedno vztrajal na najtanjših predvezeh in lovil majhne ribe.
Saj se strinjate, da je večji mojster tisti, ki ujame veliko in pametno ribo, na zahtevnejši način. Mar ne?
In še moje izkušnje...
Pri Soški postrvi je značilno, da je njena borba usmerjena proti dnu, tako, kot pri potočni postrvi.
Dostikrat se izmuzne med skalami ali pa kar skozi kakšno luknjo...
Tako sem na primer že nekajkrat moral kakšno večjo postrv vleči k sebi, kljub temu, da je bila prepletena med skalovjem, saj zaradi globine vode nisem mogel do nje.
Zgodilo se mi je pa tudi že, da je soška postrv pri begu večkrat skočila kar na breg v grmovje in kamenje, da bi se osvobodila nevidne vlečne sile. Zanimivo...
(SLIKA: Velika soška postrv predstavlja ribiču velik izziv, še posebej, ko se želi rešiti umetne muhe.)
Vsekakor je reka Idrijca še vedno med bolj bogatimi salmonidnimi rekami v Sloveniji, ribo v njej pa je včasih skoraj nemogoče pretentati.
Mogoče je zato kriva bistra voda in velika količina podvodne hrane, ki se menja iz dneva v dan.
Velikokrat se zgodi, da na določen dan ugotoviš pravi tip muhe, s katero se ribe intenzivno hranijo - na takšen dan lahko ujameš tudi par ducat postrvi. Ko pa greš lovit čez nekaj dni, rib tista muha niti malo ne zanima več, saj se hrani z drugo vrsto žuželke.
Improvizacija v muharjenju je torej vedno potrebna, predvsem pa je pomembno, da ne hitite...
Vzemite si čas, nadihajte se svežega zraka in padite v to prelepo okolico, vendar ne dobesedno.
Reke so že marsikateremu ribiču vzele življenje, tudi ta prelepa Idrijčanka ni izjema, zato previdno!