Muharjenje – to je mnogo več, kot samo ujeti ribo!

Vsakdo je že kdaj videl ribiča na reki, ki s palico neumorno vihti vrvico, kar bolj spominja na laso iz kakšnega »western  filma, kot pa da bi lovil ribe.

To je bilo sigurno muharjenje.

Muharjenje je dinamičen način ribolova, kot na primer vijačenje ali »jigganje«, to pomeni, da cel ribolov aktivno sodelujemo tako, da vodimo umetno vabo oz. muho in ji dajemo znake življenja, kot bi bila prava.

Pravzaprav je muharjenje še mnogo več!

Zame osebno, muharjenje predstavlja nek odklop od vedno bolj hitrega, natempiranega sveta, beg nazaj v brezskrbno naravo, kjer je glavna misel, ki roji po glavi, kako ujeti ribo.

Preživeti čas v naravi je za dušo, telo in duha neprecenljive vrednosti.

Oprezanje za ribami in opazovanje naravnih lepot, tudi ,če ne ujamemo nobene ribe, ima svoj mistični namen. Sigurno bi ga lahko uporabljali tudi v zdravilne namene.

Muharjenje v Sloveniji in njegovi začetki

Muharjenje, kot ga poznamo danes je prišlo k nam iz Velike Britanije, kjer začetki segajo že v 18. stoletje, verjetno pa neke različice že mnogo prej.

Pri nas je bilo širši javnosti predstavljeno nekje na začetku 70. let, ko so v glasilu Ribič mesečno izhajali članki o muharjenju.

Pravzaprav najstarejši zapisi o lovljenju z muho segajo nekje v 3. stoletje pred našim štetjem iz Makedonije.

Opisovali so, kako domačni lovijo na dolge palice, na katerih imajo navezane nekakšne imitacije muh, s katerimi se ribe proti večeru  intenzivno hranijo in je takrat ni mogoče ujeti na drugo vabo.

Ker je bila hrana, s katero se je riba hranila, premajhna, da bi jo nataknil na trnek, so iznajdljivi domačini naredili posnetke teh žuželk.

Na trnek so navezali škrlatno nit, ter ji dodali dva petelinja peresa za krila, nato pa so polagali pernato imitacijo ribam.

Že takrat so opisovali to metodo kot izredno učinkovito.

Kakšno ribo vam lahko prinese muharjenje?

Z muharjenjem je praktično mogoče ujeti nešteto vrst rib, ugotoviti moramo le s katero hrano se v določenem trenutku riba hrani in narediti imitacijo le-te, ter jo nato pravilno ponuditi ribi.

Zelo dobro se na primer lovi tudi krapa na imitacijo kruha in tudi nekatere morske ribje vrste, če jih prej nahranimo s kruhom.

Kako sem z muharsko palico prelisičil pirko in 50cm brancina, si lahko preberete TUKAJ!

Oprema za muharjenje – kaj boste potrebovali?

Tudi oprema za muharjenje je zdaj že cenovno ugodnejša kot pred leti, ko je bila tudi izbira same opreme pri nas dokaj slaba.

Videl sem, da se dobi osnovne KIT-e za muharjenje že za okrog 100 EUR in lahko z njo lovimo različne vrste rib. Tudi sam večkrat lovim z nizkocenovno palico, ki mi je ni tako škoda, rezultati pa so presenetljivi.  

Pri borbi z ribo pri muharski opremi je zelo pomemben občutek popuščanja ribi, da ne odtrga predveza, ki je po navadi na koncu zelo tanek.

Kolesce je prvotno namenjeno le shranjevanju vrvice, ko pa riba potegne vso razvito vrvico, je potem vse na zavori, ki pa mora biti nastavljena primerno moči predveza.

Predvrvica je po navadi malenkost krajša kot palica sama, redko več.  

Sestavljena pa je iz večjih debelin nylonov.

Naprimer:  

0.4m - 0.30mm,
0.4m - 0.25mm,
0.4m - 0.20mm,
0.5m - 0,16mm,
0.6m - 0.14mm.

Različne debeline so pomembne predvsem zato, da se pri metu predvrvica čim lepše izravna.

Muharski met – klasični in kolutni - osnova za uspešno muharjenje

Osnova muharjenja je vsekakor met. Obstaja nešteto vrst metov, nekateri izkušeni ribiči si tudi sami izmišljajo nove mete, s katerimi so ujeli že nešteto rib.

Za začetek sta najbolj uporabna klasični in kolutni met. Pri slednjem vrvice ne vodimo za hrbet, kar je uporabno na zaraščenih bregovih, ki pa jih ob vodah ne manjka.

Zelo dobro so meti ilustrirani v Veliki knjigi o ribolovu (Tre Tryckare, E. Cagner).

Sam sem se naučil metati tako, da sem poizkusil čim bolj posnemati položaj in kretnje metov, kot so upodobljeni v knjigi in kaj kmalu je vrvica uspešno poletela.

Klasični muharski metu

Po navadi vsi mislijo, da je potrebno čim bolj mahati po zraku, da bo vrvica poletela, ampak to seveda ni res.

Moj osnovni nasvet, ki ga povem vsakemu, ki dobi muharico prvič v roki, je ta: da se pri vsakem zamahu naprej in nazaj, mora vrvica čim bolj izravnati oziroma razviti, potem pa jo sunemo v drugo smer.

Pri tem moramo biti tudi previdni, da je kot palice nekje med 10:30 in 1:30 - mečemo tako, kot da bi imeli v rokah urin kazalec in bi se premikal od pol enajste do poldruge ure. Če je kot večji pa večinoma kvari met.

Kolutni muharski met

Pri kolutnem metu pa je pomemben začetni položaj vrvice preden jo sunemo.  

Paziti moramo tudi, da je hitrost vrvice pred metom taka, da jo ustrezno izravna na vodni gladini, potem pa iz začetnega položaja sunemo palico z zapestjem proti mestu, kamor jo želimo vreči.  

Seveda na začetku ne smemo pretiravati z dolžino vrvice.

Vem, da se sliši preprosto, ampak z malo vaje bo met sigurno uspel.

Vsekakor mislim, da mete ribič razvija čez celo življenje, met postane kar se da racionalen, da se ne utrudimo in imamo točnost v različnih situacijah na vodi.

Zato ne obupajte, morda pa prav vam uspe izumiti kakšen nov muharski met!

Pa dober prijem vam želim – Simon Urbas!