Tu je poletje – čas morja, sonca in hladnega piva.
Mislim, da je vsak sladkovodni ribič že kdaj preizkusil svojo ribiško srečo tudi na morju. Mar ne?
Morski ribolov predstavlja za ribiča, ki lovi večinoma na rekah in jezerih, povsem drugačen izziv, kot smo ga vajeni na sladkih vodah. Morja, ki predstavljajo več kot 70% zemeljske površine, v svojih temnih modrinah skrivajo marsikaj in kot takšna ponujajo mnoge možnosti za nove izzive!
Verjetno nas je kar nekaj takšnih, ki smo svojo ribiško pot začeli na morskih brežinah s sakom v roki in starim kruhom v žepu, ki nikakor ni hotel obstati na trnku.
Kljub temu, da danes večinoma lovim na rekah in se predvsem ukvarjam z muharjenjem, se še vedno zelo rad odpravim na ribolov na morju.
Največji uspeh pri morskem ribolovu običajno prinese talni ribolov in vleka umetnih, ter živih vab s čolna (panulanje), dobro pa so se že izkazale tudi nekatere druge metode, ki se jih uporablja na celinskih vodah.
Marsikateremu ribiču, ki obvlada tudi muharjenje, sigurno večkrat pade na pamet, da bi svoje muharske veščine uporabil tudi na vodi, ki ni salmonidnega tipa, recimo na morju. Zakaj pa ne...
28 NASVETOV KAKO POSTATI BOLJŠI RIBIČ
Ribiški vodič za uspešen ribolov - zanimivi in kvalitetni nasveti zbrani na enem mestu. Z njim boste pridobili pozitivnie poglede na naravo, ribe in ribolov.
Muharjenje na morju – vredno je poizkusiti!
Glede na to, da na spletu ni prav veliko materiala na temo muharjenje na morju, nisem mogel nikjer zaslediti kakšnih umetnih muh za ribolov na Jadranu, da bi jih lahko uporabil.
Kljub temu pa se v svetu pojavljajo različne vrste muh, ki se jih več kot uspešno lahko koristi za muharjenje na morju - zakaj jih torej ne bi preizkusili tudi pri nas?
V preteklosti sem že nekajkrat vzel muharico s seboj na morje, naredil sem si tudi kar nekaj muh, vendar sem redkokdaj navezal kakšno.
Običajno sem končal s kosom lignja ali polžem nataknjenim na trnek in lovil ušate, s kruhom na muharici sem pa lovil ciplje in to kar uspešno - verjetno celo bolje kot s klasično opremo za ribolov.
Z muhami pa sem imel po navadi uspeh le pri panulanju.
A letos sem si vzel nekaj časa in preučil muhe, s katerimi najbolj pogosto lovijo po drugih morjih, ter sem naredil lasten izbor muh, ki bi verjetno lahko prišle v poštev za muharjenje na Jadranu.
Naredil sem malo manjše različice, saj so tudi ribe, ki sem jih nameraval uloviti pri nas nekoliko manjše.
MUHA ZA MUHARJENJE NA MORJU #1: Top water
MUHA ZA MUHARJENJE NA MORJU #2: Striped deer
Ali je Simonovo muharjenje na Jadranu prineslo uspeh?
Že zgodaj zjutraj, ko se je sonce še skrivalo za Velebitom, sem se odpravil na star porušen pomol.
Še dobro, da sem od domačinov podedoval čoln, tako sem se lahko pripeljal na pravo mesto.
Voda okrog porušenega pomola je plitka, med 1 do 2m, tukaj sem lahko preizkusil večino lažjih muh, ki sem jih naredil.
Dno se mi je zdelo nalašč za muharjenje, ker se na dnu mešata mivka in kamenje, in predstavlja ugoden teren za veliko morskih prebivalcev.
Najprej sem uporabil umetno muho, ki se je že večkrat izkazala pri lovu gofov in ušat.
Gre za neko imitacijo lignja, ki je narejen iz roza cevke pod katero so vezane rumene petelinje mike in kristal flash.
Pri ribah se je hitro pokazal interes za to muho, vendar prijema ni bilo.
Odločil sem se uporabiti tanjši laks, kar se na rekah in jezerih po navadi pokaže za pravilno izbiro, v primeru, ko se ribe obračajo od muhe.
Uporabil sem kompozitni Nylon/Flurocarbon debeline 0.20mm, tanjši pa verjetno ne bi vzdržal dolgo že zaradi dolgih metov.
Kaj hitro je konec vrvice pokazal drugo smer in vedel sem, da se nekaj dogaja.
Bila je lepa pirka, ki sem jih že v preteklosti mnogokrat ujel, enkrat celo na blestivko (blinker).
Preizkusil sem tudi razne rakce in kozice, kjer sem v preteklosti prav tako imel nekaj uspeha, vendar nič kaj bolj resnega od pirke.
Če sem vlekel vabo ob dnu so večinoma prijemale pirke, v srednjem sloju vode pa so veliko interesa kazale ušate, toda brez uspešnega prijema.
Preizkusil sem tudi površinske vabe oziroma poperje, ki so bili zanimivi za brancina.
Opazil sem, da je za muharjenje na morju zelo pomembna hitrost vodenja muhe, ki mora biti hitra, pravzaprav čim hitrejša. Morda je razlog v tem, da drugače riba hitro vidi in zavoha, da plen ni naravnega izvora.
Ko sem začel vleči muho, neko izpeljanko Lefty's deciverja, hitro kakor je le šlo, se je bliskovito pokazal uspeh.
Videl sem dve ribi, ki sta se gibali pravokotno na smer gibanja moje muhe in ena od njih se je takoj izstrelila nanjo.
Zableščalo se je nekaj temno zlatega in vedel sem, da je brancin.
Bil je lep kos, kakih 45-50cm, tudi upiral se je dobro, mnogo bolj kot postrv ali klen take dolžine, ki sta mu vizualno najbolj podobna.
Na žalost, sem ga imel na palici samo kakih 10 sekund, na kar je muha priletela iz vode – izgubil sem ga. To se je zgodilo ravno v trenutku, ko sem pomislil, kako lepo sliko bom imel za ta članek, če bom zraven dal brancina ujetega na umetno muho.
Vrnil se bom - muharjenje na morju je bilo super!
Bil sem malo razočaran, saj so me roke od dolgih metov že kar dobro bolele, pa tudi žulji so se že kazali.
Še nekajkrat sem poizkusil vreči v isto smer, morda se kamerad, ki je plaval z brancinom, tudi odloči za zajtrk. Vendar prijema ni bilo!
Ttudi sonce je začelo že dobro pripekati, tako, da sem se raje pobral domov in se odločil, da to ni bilo moje zadnje muharjenje na morju, pa tudi če bom muharil le na tistega izgubljenega brancina.
Reportažo je pripravil Simon Urbas.