Ribolov, kjer je vojna pisala zgodovino (Šolta)!

Bila je to borba miša in leva!

V mislih nimam mene in moj ribolov na otoku Šolta, ampak vojne dogodke, ki so se odvijali leta 1991.

Zakaj to omenjam tukaj, kjer bi moral pisati o ribolovu?

Zato, ker sem ob raziskovanju skritih kotičkov otoka Šolta na Hrvaškem, naletel na zgodbo, ki me je pustila brez besed – zgodbo, kjer se je pisala zgodovina!

Vas zanima več o tem? Seveda vam podrobnosti zaupam v nadaljevanju!

Med drugim tudi o tem, kako sem ujel brancina in gofa…

Šolta – rajski dalmatinski otoček, poln mira in neokrnjene narave

Za vse tiste, ki ne veste – Šolta je majhen dalmatinski otoček v srednji Dalmaciji.

S svojimi majhnimi in skritimi plažami, tradicionalno kulturo, ter domačimi specialitetami, bo navdušil vse tiste, ki ste naveličani masovnega turizma!

Če je vsaj malo avanturista v vas, boste med oljkami, smokvami (beri: figami) in ostalo neokrnjeno naravo našli mir, kateri je v današnjem času že prava redkost.

Majhna ribiška mesta, kot so na primer Maslinica in Stomorska, vas bodo sigurno pustila brez besed – v njih prijazni domačini, ter mnogi stari ribiči, ki se zjutraj odpravljajo z mrežami na morje, še vedno kažejo, da še obstajajo »kotički« na tem našem »planetu«, kjer ljudje živijo, kot so nekoč.

In prav otok Šolta sem tudi jaz letos izbral za dopust!

(SLIKA: Samotna plaža, pesek in le redki obiskovalci - fascinantno.)

Ko te raziskovanje in želja po ribolovu pripelje do zgodovine

Zakaj sem na začetku omenjal vojno?

Zato, ker sem popolnoma nevede, ob raziskovanju otoka in iskanju dobrih lokacij za ribolov, naletel na zgodovino – a prvi dan sploh nisem vedel, kaj se je tam dogajalo.

V roki zemljevid, iz glavne ceste desno in po dolgi prašni poti mimo oljk, smokev in drugega v smeri morja.

Po kakšnih 10. minutah vožnje se vse skupaj konča, na desni stoji prva ruševina, malce naprej druga, cesta zaključena, pred menoj morje in ostro odrezane skale, na njih bodeča žica!

(SLIKA: Prekrasen pogled na odprto morje, pod nami pa "zgodovina".)

S punco sva »pametovala«, da je ta žica tam sigurno z namenom, da ljudje ne bi nadaljevali pot po skalah – a zvečer sva izvedela, da temu ni bilo tako!

Nadaljujeva raziskovanje in naletiva najprej na prvi »bunker«, nato na drugega in še na dva!

(SLIKA: Zapuščen bunker in vidni sledovi, kjer so nekoč stali topovi.)

Najprej nama ni bilo jasno, kaj bi to naj bilo in čemu bi naj služilo, a sva se vseeno opogumila in stopila bližje – v enem od bunkerjev sva videla slike vojakov in letnico 1991 – jasno nama je bilo, da je vse skupaj povezano s t.i. »domovinskim ratom«.

In res je bilo tako – zvečer sva povprašala lastnika apartmaja in pričela se je zgodba…

Leta 1991 se je na tem področju odvijala borba miša in leva!

Lev je bila bojna ladja po imenu »Split«, male miške so pa bili vojaki v teh bunkerjih oz. kasneje nama »bivši vojni zapovednik« razloži, da so na teh mestih stali bojni topovi, pod njimi se pa nahaja še mnogo tunelov, skladišč orožja in še kaj bi se našlo!

S temi topovi, ki so nekoč tukaj stali, so vojaki leta 1991 streljali na vojno ladjo, ki je takrat nosila ime »Split« in najbolj žalostno v vsej tej zgodbi je bilo, da je ladja s tem imenom napadala prav mesto, katerega ime je nosila – mesto Split!

Ta ladja, ki je bila dolga kar 140m in je lahko nosila posadko veliko kar 120 članov, je bila nekoč ponos Jugoslovanske vojne mornarice – napadena je bila iz različnih lokacij, med drugim tudi iz topov na katerih sem stal – iz otoka Šolte!

Šoltani ponosno pravijo, da so prav oni tisti, ki so to ladjo zadeli tri krat…

Zraven zgodovine, tudi odlična lokacija za ribolov na Šolti

Ob vseh teh bunkerjih, je ena majhna stezica vodila tudi na drugo stran tega hribčka in prišla sva do lokacije, ki je bila videti res odlično za morski ribolov!

Kot nekakšen majhen pomol, vse skupaj seveda zapuščeno, na njem kar nekaj najlona, starih trnkov, tudi nekaj hrane in spet znaki vojne…

Glede na to, da je lokacija tako skrita in kljub temu polna stare ribiške opreme/pribora, sem posumil, da bi to znala biti odlična lokacija za ribolov na Šolti.

Skočim nazaj do avta, kjer vzamem svojo novo »ultralight palico« in ostalo opremo, ki sem jo nabavil pred odhodom na letošnji dopust, ter se spustim nazaj k obali.

Na lokacijo sva sicer prišla sredi dneva, ko je sonce najbolj pripekalo in po vseh ribiških »pravilih«, to ni ravno najboljši čas za morski ribolov!

A pogled s polarizacijskimi očali v vodo je dajal upanje - videti je bilo kar nekaj majhnih rib, ter tu in tam kakšno večjo!

(SLIKA: Polarizacijska očala so vam pri ribolovu lahko v veliko pomoč.)

Yo-zuri Pin's Minnow, od Berkley Gulp!

Kljub vsemu, me je držalo navdušenje in menjaval sem vabe, ki sem jih imel s seboj:

Yo-zuri Pin's Minnow,
Gulp! Sandworm in PowerBait od Berkleya,
ter Savage Gear 3D Manic Shrimp.

(SLIKA: Umetna vaba Gulp! Sandworm, ki se je na koncu izkazala za izredno uspešno.)

Kakšno urco sem prečesaval obalo ob skalah, metal blizu in daleč, potem je pa zaropotalo…

Na oddaljenosti kakšnih 15m od obale, se je morje strmo spuščalo in ravno iz tiste globine, se je v mojo vabo zagnalo nekaj ogromnega.

Videl sem ribo, veliko kakšnih 40-50cm, srebrna, po telesu odtenki rumene barve, velik rep!

Zaletela se je v PowerBait umetno vabo, jo zagrabila – palica mi je skoraj odletela iz rok, rola je »zaigrala«, riba je povlekla meter ali dva in nato je vse skupaj popustilo!

Zavpil sem: »Jooooooooo!«

Preplavila me je "kurja polt", dlake so se mi postavile pokonci!

Kaj takšnega še nisem doživel…

Tako žal, kot mi je bilo te ribe, mi ni bilo še nobene!

Nadaljeval sem z ribolovom, a koncentracije več ni bilo – ves čas sem razmišljal o tem, kaj mi je ušlo!

Kljub temu, da se je kasneje še tu in tam v mojo vabo zaletela kakšna »iglica«, ribe nisem ujel…

In ko je volja že tako ali tako bila na »dnu«, je meni v posmeh, moja boljša polovica, ujela ribo tik ob obali, samo na trnek in svinček – super!

(SLIKA: Ujeta riba tik ob obali na "otroški sistem" - samo na svinček in trnek.)

Na to lokacijo sem se nato vračal še dva krat in sicer ob »norih« jutranjih urah, a ni prinašala uspeha – malce sem že obupal in vas med drugim tudi prosil za pomoč!

Hvala Bojan in ostali…

Tukaj bi se vsekakor rad zahvalil vsem, ki ste odgovorili na moj »klic na pomoč«!.

Med najbolj »obširnimi« je bil Bojan – žal njegovih nasvetov nisem mogel testirati, saj s seboj nisem imel primerne opreme, bom pa vseeno kopiral njegove besede in vzel vse skupaj na znanje za naslednjič:

Citiram, Bojan J.:

»V ribolovu izhajam iz ene preproste filozofije - lovim ribe, ki so tam dominantne in ki jih lahko ulovim.

Če pogledam to sliko in to obalo, takoj prepoznam raj za beličarjenje, Da, beličarjenje.

Dober in trpežni bolonez (5m), plovec - hruška 3 do 4gr, predvrvica 0,16 - 0,18mm (nosilni 0,20mm), trnek osmica z dolgim vratom, 3-4kg dva dni starega kruha, vedro za razmočen kruh, dolga podmetalka, kobra za metanje namočenega kruha v vodo ob intenzivnem krmljenju (beri: nadomesti jo lahko tudi roka), za vabo testo napravljeno iz sredice starega kruha, globina lova okoli 1,5m ne glede na dejansko globino (beri: star kruh naredi svoje).

Potem pa se čudi, razen brancina, vse ostalo se da uloviti, dominirajo ušate, salpe, cipli, fratri, orade, veliki špari, bukve...

Torej ni za obupati, le prilagoditi se moramo ribam, nasprotni proces je lahko izredno dolg.«

In še slika, ki je bila Bojanu v pomoč za nasvete:

(SLIKA: Yo-zuri - ena izmed umetnih vab, ki sem jo uporabljal - žal ni prinesla uspeha.)

Moj »ultra rock fishing« (beri: ribolov) na otoku Šolta zahteva spremembe!

Torej, kot je Bojan rekel, potrebno se bo prilagoditi ribam, one se nam sigurno ne bodo!

In zato sem si rekel, da je potrebno nekaj spremeniti…

Vsak dan, ko sem hodil po majhni marini, nad katero sva bivala, sem v vodi opazoval mnoge ribe in kot da bi vedele, so mi pri kavi, ki sem jo pil tik ob vodi, prišle delat družbo.

Odločil sem se, da se iz skal premaknem na pomol, nekoliko bližje barkam in dogajanju v mestu.

Zamenjal bom tudi del dneva in se na ribolov odpravil ponoči in ne več zgodaj zjutraj.

Dobro je pa kazalo tudi s polno Luno, ki se je počasi poslavljala…

… in vsa ta kombinacija se je izkazala za odločilno!

Globina tik ob pomolu se je gibala nekje med 5m in vse tja do 14m, kot mi je povedal mlad domači ribič, s katerim sva se na pomolu družila.

Zatrdil mi je tudi, da je ta pomol v Maslinici (beri: ena od majhnih ribiških vasic na otoku Šolta) verjetno ena najboljših lokacij za ribolov iz obale na Šolti – brancini oz. lubini, kot jim oni rečejo, bi se že naj nahajali ob obali, tisti nekoliko večji pridejo šele konec meseca septembra, znajo se pa v teh globinah nahajati tudi mnoge druge zanimive ribe!

Če je temu tako, pa dajmo preveriti…

Ribolov na Šolti prinesel brancina in gofa

Namestim Berkley PowerBait in akcija! Že po nekaj začetnih metih je palico zabilo!

Ker sem vse ribe moral z najlonom dvigovati iz vode, sem vsako od teh najprej malce »zapeljal« po morju, da je izgubila nekaj moči in jo šele nato, ko se je malce umirila, dvignil iz vode!

Prva ujeta riba je bil majhen brancin!

(SLIKA: Prva ujeta riba - brancin - na ultralight palico Cormoran Red Master.)

Hitro za tem, ko so mi ribe »scefrale« ribico (beri: Berkley PowerBait) na trnku, sem namestil še Sandworma in takrat se je začela prava zabava!

Zagrabil je še en majhen brancin in spet je sledilo veselje…

(SLIKA: Ujet drugi brancin, velikost med 15-18cm.)

Sprehajal sem se po pomolu in opazil majhno jato rib – v veliko pomoč so mi bile luči na pomolu, ki so svetile v vodo in so mi tako pomagale locirati ribe!

Sandworma nekaj krat povlečem mimo njih in začele so se »zaletavati« - vedel sem, da bo iz te »moke nekaj kruha«.

In res je bilo tako – hitro je ena od rib zagrabila, odpeljala vabo kakšen meter vstran in se zapela.

Bil je majhen gof – kljub temu, da je meril le kakšnih 20cm, ga je bil prav užitek »drillati« po morju!

(SLIKA: Gof, ki mi ga je uspelo ujeti - izjemna roparica, izredno močnega telesa.)

Gof je riba z močnim telesom, ki nakazuje odličnega plavalca. Ta riba sivo-srebrnkaste ali modro-srebrnkaste barve zgornjega dela in srebrnih bokov in trebuha, zraste do 1,5 metra v dolžino in doseže težo tudi do 55 kg – moj je bil precej manjši.

Gof največkrat najdemo živeti v manjših jatah na odprtem morju, ter ob obalah s strmim robom.

Je izrazita roparica, ki se hrani z manjšimi ribami in glavonožci.

Meso gofa je belo, mehko in izjemno okusno. Po kvaliteti ga uvrščajo med najboljše ribe in ga primerjajo celo z zobatcem.

Ne glede na to, da je ta riba tako okusna, sem jo izpustil nazaj v morje, kot tudi oba ujeta brancina!

Kmalu za prvim gofom, se je ujel še en, tudi ta je meril kakšnih 20cm!

Kmalu za tem, je bila ura že »pozna in grozna« in napočil je čas za spanje…

Ultra rock fishing – izjemno in dobesedno – priporočam!

Za konec je potrebno vsekakor omeniti še izkušnjo, ki sva si jo »privoščila« z mojo boljšo polovico!

Proti koncu dneva, sva se odpravila na eno od oddaljenih samotnih plaž (beri: prva slika v tem članku), da bi si ogledala sončni zahod.

Seveda, zraven sem vzel tudi palico in svojo torbico za okoli pasa z umetnimi vabami za "ultralight fishing oz. ribolov".

Ker gre tukaj za »ultralight fishing« opremo – ribiška palica Cormoran Red Master ter ribiška rola Abu Garcia Cardinal S20, je vse skupaj izjemno enostavno za prenašati.

Celoten komplet tehta le nekaj več kot 300g in je kot takšen odlična rešitev za vse tiste, ki vam kakšen korak ali dva po skalah ob morju, ali kakšnih drugih težje prehodnih površinah, ne predstavlja večjega problema!

Tako sem na primer prvič v življenju dočakal sončni zahod na morju, s palico v roki in vabo v morju, ob tem pa prehodil cca. 1km poti po skalah, da sem se še pred temo vrnil do svoje vasice!

(SLIKA: Prekrasen sončni zahod, ki mi ga je ponudila Šolta.)

Izkušnja dokaj boleča za noge, a verjamem, da mi bo ostala za zmeraj v lepem spominu!

Ne glede na vse, lahko rečem, da je bil to eden lepših dopustov, ki sem jih preživel na morju – verjetno se mnogi ne zavedate, koliko neokrnjene narave se še vedno nahaja v naši bližini.

Pa dober prijem vam želim, če boste na morju ali kje na kopnem.