Jesenski ribolov by Buco in Turner (23.2kg)

Prazen list papirja - no, potem pa začnimo.

Jesen… Kaj radi delamo jeseni!?

Ma pustimo ostale stvari, seveda gremo radi na ribolov, sploh za več dni!

Vsakemu prija malo oddiha od vsakodnevnih obveznostih, stresa, tečne žene, norega šefa… kakorkoli, samo da gremo! Takrat se čas prelevi iz tistega toplega, sončnega vremena, v manj prijetno, mrzlo in predvsem manj s soncem obsijano jesen, ki pa ni nujno, da je tako neprijetna.

Naši vodni prijatelji - krapi seveda, se bodo začeli počasi pripravljati za zimo, kar pomeni, da pride spet tisti čas v letu, kateri je primeren za kakšno trofejo!

Tudi sam sem komaj preživljal zadnje delovne dni in zares mi je bila muka, saj sem res komaj čakal, da pride dopust, prazniki in seveda oddih za vodo!

Vsak od nas kraparjev ve, da zajema večdnevna ekspidicija kar nekaj priprav, sploh, kar se tiče samih vab. Sam se še kako rad pripravim precej dobro na ta letni čas, kajti kot sem že omenil, krapi se pripravljajo na zimo in nikoli se ne ve, kaj plava na našem hranišču.

Prve priprave - BFBaits® proizvodi

No, tako, seveda bom nekaj besed tudi tukaj napisal. Vsak ima rad svojo vrsto ribiške hrane, svoj način hranjenja, svoje okuse, svoje proizvajalce, čisto normalno in nič čudnega. Mogoče že za mene večina vas ve, da me prepričujejo BFBaits® proizvodi, zato uporabljam striktno te, saj mi delujejo kot si želim in to je najpomembnejše, da mi krapari zaupamo svojim vabam, preprosto rečeno to je to.

No, rad pa tudi opišem postopek, kako si pripravim hrano, zato upam, da nebo koga to zmotilo, saj v bistvo dela vsak kar hoče, je tako?

Današnji čas je večino govora o tistih magičnih, kemijskih, škodljivih, vrhunskih… švašta rečenih boilijih. Ja! Tudi jaz jih uporabljam, hehe…

No, da ne bom prazne slame tolkel, bom pričel tako, kot se je zgodilo. Planirana je bila 7 dnevna kampanija, na jezeru… pa saj ni važno na katerem jezeru, v glavnem na lepem, ne tako malem jezeru. Na tem pohodu se mi je pridružil tudi prijatelj Primož, s katerim sva splanirala ta termin. Za teh 7 dni sem si pripravil kar zadostno količino boilijev in zadostno količino tigrovega oreščka. To jesen sem hotel nekaj ekstra, zato sem se odločil, da preprosto vzamem normalne BFB® fish baza boile brez arome in pa hišni hit te jeseni Superfeed boile, katere že v izvoru ne vsebujejo arom. Preprosto sem hotel brez arom, saj sem imel v planu uporabljati tekoče dodatke.

Ker pa sem imel isto količino enih in drugih boilijev, sem se odločil za dvojno različno tekočo kemijo ali kako se lahko izrazim. Fish boilam sem privoščil en cel Amino Dip ter dva cela Frankfurter dipa. Superfeed boilam sem pa isto dodal Amino dip ter dva Liver dipa. Boile so bile po dveh dneh opite, kot se spodobi, tudi barva se jim je malenkost spremenila, najpomembneje je pa to, da so popile vso tekočino! Bile so pripravljene, tako kot sem si zamislil.

Seveda, ker sem že bil pri dipanju, sem moral tudi z tigrovim oreščkom nekaj narediti… Pol kilograma sladkorja in 2 Amino dipa sta zadostovala, da je tudi on bil v nizkem štartu. Primož si je pripravil sveže BFB® squid&peach fish baza boile ter Superfeed za seboj.

(SLIKE: Priprave na ribolov jeseni - boile, tigrovi oreščki in dipi by BFBaits®.)

Tako je zgledala moja priprava na hranjenje… Ampak, kaj pa hookbaits?

Nisem kompliciral, nekaj bom jemal kar od dipanih, nekaj bom vzel šefu kr iz police, pa bo, kar bo, glavno, da bodo dobro topne. Za probo sva imela zraven še BFB® red squid, black deadh in squid&peach. Pa da vidimo...

Začetek - brez spanca!

V ponedeljek sem še delal v dopoldanski izmeni, nakar se mi je ponudilo delo ponoči naslednja dva dni do srede, pri katerem je bil planiran odhod na jezero. Dobro, bom potrpel, samo da čimprej mine in da pridem na vodo. Prišla je nočna, iz torka na sredo, doma še pa nič pripravljeno glede opreme… No, tole je pa bilo kar zanimivo.

V sredo zjutraj po službi sem kar se da hitro začel z tovorjenjem kombija in tako sem bil že po pičlih 2 urah pripravljen, da spotoma še naložim Primoža. Brez spanca! Tudi Primož je prišel kar kmalu na vrsto in tako sva zjutraj krenila na najino 7 dnevno kampanijo.

Prispela sva na vodo, raztovorila ribiško opremo, naložila čoln, seveda, do maximuma, kakor se le da naložiti 2.70m čamac in takoj na pozicijo.

Ura je bila okrog 13h, ko sva bila popolnoma pripravljena na poziciji. Sam sem ob prihodu na pozicijo opazil kar nekaj aktivnosti ob samem robu jezera, zato sem se za začetek, dokler še nimam poiskane fixne pozicije odločil, da na hitro probam odloviti par uric na tem robu in s tem probam izzvati srečo k kakšnemu prijemu.

Še vedno sem bil brez spanca od nočne, zato se mi je že utrujenost kar dala videti. Vseeno, ni predaje! Kljub utrujenosti sem se še vseeno uspel spraviti na čoln in si presondirati teren.

Izbira ribolovnega mesta za jesenski ribolov

Znano je, da nam je lahko sonda odlični pripomoček pri ribolovu. Kdo se ne strinja?

Kot digitalni marker na ekranu hehe. Malo šale… ampak, vseeno, imel sem jo s seboj, da pregledam teren, najdem zanimive lokacije za ribolov in na njih probam ujeti ribo. Bistvo v nekaj besedah...

Prva zelo zanimiva pozicija se mi je pokazala na pičlih 40-50m od obale. Dokaj odlično dostopno tudi za met. Na sonarju pa je pokazalo nekako takole…

(SLIKA: Sonar za ribolov je pokazal takole...)

Na tem spodu sem bojo postavil točno na špico tega malega grebena, ki se je dvigal iz globine 4.3m na 3.8m in je potem kar hitro spet padel na 4.2m. Ta greben je potekal proti levi strani in se je večal v širini in manjšal v globini vse do 2.8m. Razprostiral se je kar na široko. Bolj levo nisem šel, saj ga je Primož izkoristil pri globini 3,4m, zato sem ostal pri vznožju le tega, torej tukaj, kjer je nastala slika sonde. Tako je bila moja boja postavljena in tudi nekaj hrane sem namenil k boji.

Še vedno brez spanca! Jao mene, hehe…

Ker sem imel vse 3 palice postavljene k robu, kot sem prej omenil, mi le nekaj ni dalo miru, zato sem eno potegnil ven in jo vrgel k boji točno na špico na nedavno hranišče. Tako! To je bilo vse od mene, pa lahko noč. Seveda sem moral malo zadremati, saj je bilo kr naporno vse skupaj.

Prva riba - zavidljivih 18.7kg!

Toplo mi postane v spalki, zadremam, začne se mi nekaj sanjati in po ca. 1 uri res odličnega počitka me na noge vrže prijem pri boji… Ma si mislim, saj me zajebavate!

Cel tamičen pričnem drilat kar močno ribo, katera se mi nikakor ni hotela predati tako zlahka. Po približno 15 minutah izjemnega boja zajamem ribo… malo šokiran ali vseeno sem počasi začel dojemati kaj se dogaja. V sami podmetalki se znajde kar visok in širok krap - si mislim, eh nemogoče, da že po prvih urah ribolova lahko prime kaj takšnega…

Tehtnica ni lagala, pokazala je zavidljivih 18.7kg. Občutki so bili izjemni! Nisem bil točno pozoren, kaj je izbral, mislim pa, da si je privoščil enako boilo, kot sem pa hranil z njo, prelito z Frankfurterjem.

Noro, noro in še enkrat noro! Vbistvo nisem niti približno pričakoval kaj takšnega, ampak vseeno, zgodilo se je in to že kar takoj, prvi dan, prvih par urc na poziciji. Kaj bi si lahko človek lepšega želel. Predvideval sem, da sem izbral odlično pozicijo, saj je že v prvi uri dala precej lepo ribo.

(SLIKE: Krap by Buco - tehtal je 18.7kg. Prva riba jesenske kampanje!)

Novi spot - kaj je pokazal sonar?

Minil je dan in kar hitro se je pokazal mrak, za njim pa malenkost hladnejša noč. Do noči sva imela s Primožem še številne prijeme. Teže krapov so se gibale do 9kg.

Meni je uspelo ujeti še dva, Primožu pa 3. Mislila sva, da sva zadela terno in da bo to to, kar se tiče prijemov in rib… vendar, sva se malo zmotila. Prišla je noč, noč brez prijema. Prišel je drug dan in na vodo je prišlo kar nekaj novih ribičev, zato se je pritisk na ribo še nekoliko dvignil.

Čez celi dan nisva uspela ujeti niti ene ribe oz. nisva imela niti enega prijema. Dan je začel iti proti poznim uram. Sam nisem hotel sedeti praznih rok in upati na čudež, zato sem z željo po izboljšanju šel iskati drugo dobro pozicijo, ki bi mi lahko prinesla ribo.

Od tega obstoječega spoda sem šel skrajno desno, nekje v isti liniji, približno 70m od obale. Tam sem naključno zasledil kar izrazit greben, ki je izgledal nekako takole…

(SLIKA: Iskanje nove pozicije za jesenski ribolov - sonar za ribolov je pokazal naslednje.)

Minimalna globina je bila na tem špicu 2.7-2.6m, vendar površina tega ni bila večja kakor 1x1m, mogoče še kaj manjše. Prav na to špico sem postavil H-bojo. In to večer probal odloviti pod ta greben na globini 4.0m. Ko sem se vračal iz hranjenja, je še zadnja svetloba osvetljevala H-bojo, ravno toliko, da sem z metom uspel dobro doseči  hranjeno mesto. Tako, bil sem pripravljen na drugo noč. Primož je pa še vedno vztrajal pri prvem spodu.

Drugi dan - polnih, divjih 16kg!

Padla je druga noč in Primož je imel čez noč 3 prijeme, vendar največja riba okrog 8kg. Jaz sem imel čez celo noč tišino na obeh spodih. Zjutraj ob kavici sem se začel spraševati, kaj delam narobe? Nekako mi ni bilo jasno, če se teh par ribičev res tako pozna na ribi ali je kaj drugega…

Ni me dolgo matralo, ko se oglasi palica na novem spodu. Ves presrečen začnem drilat in kar hitro začnem ugotavljat, da bi lahko bilo kaj lepšega, zato se odločim, da bom ribo zdrilal iz čolna. Ribo zajamem, vendar nisem znal točno oceniti velikosti, vse dokler nisem prišel do vaganja… Noro! Polnih, divjih 16kg! Trud, ki sem ga vložil v iskanje novega spoda, se mi je obrestoval in pokazala se je spet ena lepa riba!

(SLIKA: Divjak, ki je tehtal polnih 16kg.)

Bil je dober dan, podnevi sva z Primožem še ujela par manjših krapov, nič kaj extra, vse do 6kg. Primož je spremenil taktiko v želji, da se otrese manjše ribe, zato se je z njegovim spodom pomaknil bližje obali na 4.1m globine in cca 45m od obale.

Po hranjenju in pripravi na noč sva si privoščila prvega pravega domačega kuhančka v tem letu. Preprosto je tako pasal, da nama kljub hladnejšemu vremenu ni bilo mrzlo, nasprotno, v bistvo kar vroče. Dan se je počasi poslavljal in bil sem v polnem pričakovanju za ponoči.

Tretji dan: "Stari, malo lepši se čuti!"

Noč je minila mirno, vbistvo preveč mirno. Le kaj se dogaja?

Sonce se je začelo kazati na obzorju, prvi žarki so posvetili na najino pozicijo, mir in izjemno tišino narave sta motila smrčeča zvoka iz šotora, iz spalk… ampak ne dolgo, tej motnji se je še moral pridružiti piskač z dokaj prijetnim piskanjem. Naenkrat ni bilo več ne duha ne sluha o smrčečih zvokih, ampak samo piskalo še je par sekund, nato še je tisto potihnilo…

Na koncu začetka pa besede Primoža: "Stari, malo lepši se čuti!"

Mislim, da zna bit to to, mi je dejal… po parih minutah drila, sva le bila istega mnenja, da zna biti kr spodobna riba. In res je bila! Po dokaj mučnih par minutah, se v podmetalki znajde prelep zrcalar, kateri je imel res lepih in debelih 16kg. Dišala mu je Squid&Peach…

(SLIKA: Primož je imel prav, ko je rekel, da se "malo lepši čuti".)

BRAVO, stari! Evo, zaslužo si si ga, kot se spodobi! Nova pozicija mu je prinesla željeno ribo. Nekako sva predvidevala, da kamorkoli, ko sva se prestavila na novo, je bila malo lepša riba, oz. vsaj tako sva do tedaj razmišlala. Ampak, to kar se je dogajalo naprej v dnevu, nama ni bilo najbolj všeč. Vbistvo dogajalo se ni nič, v tem je bil največji problem.

Po Primožovem prijemu nisva imela niti enega prijema več ta dan. Bedno, kajti sonce oz. vreme je bilo izjemno lepo. Voda je bila dobesedno glaž, nikjer se ni kazala aktivnost ribe, ne na površini, na podnu paše manj. Takrat sem začel spet razmišljati, kaj lahko storim, kam se lahko premaknem, da bo boljše, da ujamem še kakšno ribo.

Spet na večer pade odločitev. Grem in si prestavim bojo. Tokrat sem se odločil, da grem preko grebena iz globine 3.8m na 4.2m, ki je bila za bojo. Tam sem jo z podalškom ponovno nastavil in nahranil. Primož je vztrajal na novi lokaciji, katera mu je dala do zdaj največjo ribo.

Četrti dan - čudovitih 17.4kg

Prišla je noč, četrtič do zdaj… Nič posebnega v bistvu, saj se pri meni ni kazalo aktivnost ribe. Primož je pred nočjo pošteno nahranil in rezultati so se mu pokazali že sredi noči. Sicer ni uspel ujeti nič večjega, je pa zato ujel 4 ribe, do max 11kg, od tega je bil eden manjši koi krap, popolnoma rdeč z črnimi pikami teže pribl. 5kg, ki ga pa žal nisva slikala. In nama je res žal… porko dio!

Pri meni nula… Fak, kr hitro sem izgubljal občutek, da je nekaj narobe… čeprav sem že imel 2 lepši ribi in par manjših. Prišel je sonček! Oh, kako sem ga bil vesel vsako jutro, ko naju je prebudil. Kot dva martinčka na sončnih drogah sva se pasla vsak na svojem stolu in uživala ob naravni centralni peči… noro dobro heh…

Ne dolgo… prijem pri meni na boji, katero sem prestavil v globlji del za greben. Naj omenim, da sem s tistim spodom na tistem izrazitem grebenu še vseeno vztrajal z eno palico, čeprav ni več kazala nekih rezultatov… Kakorkoli… borba je bila fenomenalna, izjemno močna in na koncu izjemno lep krap v mojih rokah.

Helll yeaaah! Čudovitih 17.4kg, tokrat ga je premamil single bait 24mm BlackDeadh!

(SLIKA: Še en lepotec by Buco, ki je tehtal kar 17,4kg.)

Skoraj nebi moglo biti lepšega sem si mislil, saj sva uspela ujeti kar nekaj prelepih rib za tak čas kljub že dokaj mrzli vodi. Nekako sem si le dal veljati, da to ni ribolov, kjer je voda topla in kjer riba pošteno pobira. Tukaj je bilo videti, da so prijemi redki ali po navadi odlični. To je bila edina riba ta dan, saj koliko sem uspel izvedeti informacije, je bilo po celem jezeru zelo slabo, če se je ujelo kaj, so se povečini večje ribe ali pa zelo slabo. Primož ni uspel ujeti nič več ta dan.

Peti dan - PUŠIONA!

Imela sva pravo pušiono od moje ribe dalje, čez vso noč spet. Prišel je 5 dan, vreme nama je bilo spet odlično naklonjeno, bolje kakor ribe ali dobro, tudi to spada v ribolov. Glavno, da smo na luftu in da uživamo. Ta dan sva bolj ustvarjala…

Ne boste verjeli kje, ampak prvi podvigi so bili že kar zjutraj… Kaj naj rečem, po dobrem kafeju, ko te premami lakota, treba nekaj pojest. In ker sva bila dva res velika jedca na kupu, je najin skromni zajtrk izgledal nekako takole, hehe.

(SLIKA: Gurmana na delu - tudi to je del ribolova!)

Ker pa še to ni bilo vse, so še me paparaci dobili polek jutranjega kafeja, kako zelo sem se ga veselil, ko se je kuhal, pa čeprav je bil samo capuccino, ni važno, toliko da je bil malo okus po njej, hehe.

Naj pa povem eno zgodbo, ki se je začela že vbistvo drugi dan najine kampanije. Bila je velika, ampak proti nama še vseeno mala, dolga, ampak proti nama še vseeno kratka, plašljiva ali proti nama še dokaj pogumna… saj mogoče že lahko ugibate… Ma ne, ni raca, ni mačka, ne kenguru… Imelaa sva eno natekljivo podgano! Bila je samo ena, ena in edina, ampak dovolj!

Potrebujem novo podmetalkino mrežo, kajti bila je verjetno izjemno dober oz. okusen material za njo… ampak dobro, bomo preživeli, navsezadnje je dobila še ime in sicer je bil na koncu kr moškega spola… dame in gospodje, Mišo Mali, skoraj že Kovač… ali pustimo malenkosti, hehe, v glavnem, imela sva družbo. Dovolj o zgodbicah… čas je bil za spremembe… spet smo nazaj pri ribolovu, da nebo kdo zmeden. Dan je mineval, in mineval…

Vseeno še je bilo toliko svetlo, da sem se odločil, da še izprobam zadnjo boilo, katere še nisem nakrmil in probam odloviti dve različni poziciji. Če se spomnite tiste palice, s katero sem še vztrajal vstran na skrajno desno… No, na tisti poziciji preko grebena na drugo stran je bila globina 3.1-3.3m in ker je bilo kar nekaj dni zaporedoma odlično sončno vreme, sem se odločil, da probam srečo in preidem iz globine 4m preko grebena na 3.3m.

To je bila ena pozicija, drugo sem pa spreminjal pri obstoječi boji, ki mi je stala ravno pred mano, preko tistega manjšega grebenčeka. Tam sem se pa prestavil pred bojo, tja, kjer sem prvi dan dobil prvo lepšo ribo. Izbral sem drugo varjanto hranjenja in sem temu delu namenil več hrane kakor prvi dan, vendar sem nahranil približno 10x5m površino od boje levo prvo z samim tigrovim oreščkom, nato še z boili, vendar kar razporejeno, da sem ustvaril dobesedno preprogo. Dan je minil kot keks…

Šesti dan - prišel je velikan (23.2kg)

Dan se je počasi pojavil in kakor se je prikradel, tako se je z njim tudi sonce. Počasi se je dvigovalo in po vodi se je začela pojavljati prva megla, kajti vsako noč zaporedoma je bilo bolj hladno, noči pa jasne in voda pravo ogledalo. Tu in tam se je v daljavi slišalo, da se riba obrača, ampak nikakor nisem mogel do tja, saj je bilo preprosto predaleč.

Moja taktika velikega in širokega hranjenja se mi je to jutro obrestovala, saj sem imel kar zjutraj prijem, takšnega, da si ga bom zapomnil za vedno. Riba je bila silno močna, ca. 30min ni hotela izpod Primoževih palic, še preden sem jo uspel dobiti k obali, je Primožu pobrala skrajno levo palico in jo cel čas vlekla s seboj. Bil sem zelo nervozen, saj si nisem želel izgubiti ribe… Tu in tam mi je prišlo na misel, da bi lahko imel soma, vendar po borbi sodeč daleč od soma. Po mučnem drilanju mi je Primož uspel zajeti ribo…

ŠOK! Najprej za Primoža, nato še zame…Mi govori: "Čuj, to maš hudo vlko ribo veš…"

Ma ne, nemogoče, mogoče je malo večji kakor tisti prvi, prvi dan… No ja, kr hitro sem mnenje spremenil, ko sem ribo dvignil iz vode in jo odnesel na mat…

Brez besed sem gledal not v bano, pogled proti Primožu je bil, kot da bi zadel na lotu. Tudi on cel osupel, ni iskal besed, ampak, preprosto sva delovala brez besed… ŽVAD!!! Točno to, nič drugega…

Sem rekel, stari, poglej to bučo, porka madona… In potem še vaga… brutalnih, luskastih, predvsem bombastičnih 23.2kg. Pika na koncu stavka bi se lahko temu reklo! Red Squid je odigral odlično!

(SLIKA: Primož je rekel: "Čuj, to maš hudo vlko ribo veš…" in ni se zmotil.)

Velikana (samico) sem izpustil nazaj v svoje domovanje, gobček še je izgledal dokaj devično… bistvo vsega pa je bilo, da nisem mogel še vsaj pol dneva nekako dojeti, kaj mi je uspelo dobiti na takšni vodi, kjer je že takšna riba kr poštena trofeja.

Primož je bil vso noč brez prijema, tudi čez cel dan. Jaz sem uspel še malo po tem eksperimentirati ta dan. Iskal sem ribo, kajti večina jezera je počivala, dogajanja je bilo minimalno, nekateri tudi brez prijema več dni zaporedoma… Ker sem imel tega Red squida, kateri mi je dal ribo kampanije še čist malo, sem se odločil, da bom z eno palico iskal ribo z indijancem ter zraven stick PVA narejen iz zmletih fish boilev in nekaj drobtin jagodnih briketov, ki jih je imel Primož s seboj.

Navsezadnje še mi je na sredini dneva uspelo ujeti enega manjšega krapa ca. 7-8kg. A proti koncu dnevnih žarkov se je piskač oglasil tudi na skrajni desni palici in po hitrem drilu sem uspel zajeti zelo zanimivega krapeka, ne kaj velikega, ampak posebno lepega! Upam, da bo zrastel v pravega lepotca!

Takole je dan minil in s Primožem sva skovala taktiko za zadnjo noč - na vse ali nič! Predlagal sem mu, naj naredi ista taktiko kakor sem jaz naredil prejšnjo noč pred to nočjo… Naj nahrani velik del spoda… in tako je tudi storil. Tudi jaz sem izvedel isto varjanto, vendar sem še vedno vztrajal z eno palico na tistem skrajno desno. Padla je noč, hranišča so bila pripravljena na noč. Odšla sva kar hitro spati, saj sva bila dokaj utrujena, pa če ne drugo, od osuplosti nad Žvadjo, hehe…

Zadnja noč!

Ker se je voda počasi izpraznjevala, je pritisk na ribo nekoliko popustil. Lahko bi rekel, da se je to na ribi malenkost poznalo. Po dveh urah, odkar sva nahranila vsak svoj predel ribolovnega mesta, so se nama pokazali rezultati, sploh pri Primožu, ki je uspel ujeti kar nekaj rib… vendar na žalost nič kaj večjega kakor 10kg…

Tudi jaz sem imel 3 prijeme čez noč, ampak nisem presegel 10kg. Pri samem sončnem vzhodu sem imel zadnji prijem, 4 prijem, če jih štejem skupaj z temi iz noči… malo lepša riba s težo 13.8kg, katero mi je uspelo slikati v prelepem jutranjem rdečkastem soncu. Super ambient, lepa riba, za zaključek odlično.

(SLIKA: Še en lepotec za konec ...)

Zaključek - odličen jesenski ribolov

Takole, prišel sem do zaključka… Imela sva se odlično, pač kljub smoli, ki jo je imel Primož z manjšo ribo, je povprečno vseeno odlično odlovil glede na stanje na jezeru, za sebe nebom nič pripomnil, kajti lahko rečem, da sem odlično vplačal loto… bil sem na pravih mestih ob pravih časih, to je to.

Skupaj sva imela 30 rib, 2 prijema v prazno in eno odpenjanje, kar je bilo zelo dobro glede na situacijo na jezeru. Ta zadnji, sedmi dan, sva preživela zelo na izi, v miru sva si pospravila vso opremo in zaključila z ribolovom okrog 15 ure.

Bi pa poudaril - kljub temu, da nisem zaupal, za katero jezero gre, je vbistvo vseeno, kajti vsepovsod, na bilo kateri vodi boste lovili… najpomembnejša je sama priprava in vložen trud! In lahko rečem, da sem se trudil po svojih najboljših močeh, dobro vlogo pri vsem mi je pa odigrala tudi ribiška hrana, kateri zaupam.

Trudite se, raziskujte, probavajte, zaupajte vase in vam pomembne stvari, ostalo bo pa prišlo samo od sebe!

Želim vam dober prijem še naprej!

Team BFBaits, Mario Buco