MOJE LETO

  • iron3
  • iron3 avatar Avtor teme
  • Učitelj
  • Učitelj
  • Objav: 1419

iron3 ustvaril temo: MOJE LETO

Kot vsak zagnan pripadnik našega lepega hobija, sem tudi jaz preteklo zimo veliko planiral, in si zadajal cilje za novo "sezono". Kar nekaj planov sem žal za nedoločen čas moral prestaviti, po drugi strani pa so se mi zgodile reči, o katerih nisem upal niti sanjati. Moje leto...

Ker je zadnjih nekaj let ribičija res velik del mojega življenja, se nekako na vse moči trudim čimveč časa preživeti ob vodi. Včasih plačam to z zdravjem, največkrat pa kar z denarjem, ki ga seveda ni nikoli dovolj. Lovim že recimo od svojega petega leta. Začel sem z očetom, in z njim prepotoval in prelovil kar dober del Slovenije, nadaljeval pa z raznimi prijatelji. Vmes sem palice zamenjal za motorje, popolnoma pa seveda nisem nikoli odnehal loviti :-) . Vsa leta mojega "ribiškega preporoda" ,odkar sem motor parkiral v kot, sem lovil kot dnevničar. In to je že ob prvem dvomestnem številu lovnih dni kar lep strošek, kje sta šele vsa potrebna oprema in hrana... Tako sem po lanskih zame famoznih šestintridesetih dneh preživetih ob vodi ugotovil, da tako pač žal nebo šlo več dalje, in da bo nekako potrebno znižati stroške! Padla je odločitev, in kljub bližini večih velikih jezer sem se včlanil v RD Kočevje. K odločitvi je seveda poleg zanimivega jezera velik del prispevalo tudi prijateljevanje z dvema tamkajšnjima domačinoma, tudi članoma našega foruma, ki sta mi kot poznavalca vode tudi veliko pomagala in svetovala, za kar sem jima zelo hvaležen. Še vedno se namreč imam za začetnika, in vsak dober nasvet je vedno več kot dobrodošel. Hvala! :-)
Lansko leto sem končal z ribolovom le dan pred starim letom, v prijateljevi družbi, na Vogrščku, v dokaj (vsaj zame) izrednih razmerah, ko so zmrzovali piskači, in zaradi megle skoraj nisva videla vode...


Letos pa sem začel že januarja, z za našo družbo že tradicionalnim lovom roparic na Reškem jezeru. Zaradi neke viroze, o kateri pred prihodom na jezero ni bilo sledu, sem že po dobri uri prenehal z ribolovom, in sem skoraj cel dan samo še krmaril čoln, da je kolega lahko nemoteno lovil. Tistega dne so se seveda kot zakleto vsi noro nalovili! Takšnega števila prijemov ščuk in smučev med 75 in 85cm še nisem doživel! No, nakoncu sem tudi jaz nekako zbral moči, in naprosil prijem majhnega "smučarja". :-)



Zaradi obveznosti na faksu (še vedno se nekaj trudim :-) ), in norišnice v službi, sem bil do marca primoran postaviti palice v kot... Takrat pa sva s prijateljem izkoristila sončen dan, in se podala na raziskovanje Družmirskega jezera. Ta voda me že od nekdaj zelo privlači, in eden izmed ciljev letošnjega leta je bil ujeti krapa (kakršnegakoli) v večjem delu jezera... Jezero je namreč sestavljeno iz dveh delov, sem pa letos opazil, da so ju celo pregradili, in da je vodostaj v manjšem res porazen. Tam, kjer sem še pred nekaj leti uspešno lovil krape, je sedaj mogoče komaj kakšen meter vode, toliko nekega nanosa se je pojavilo. S krapom tistega marčevskega dne ni bilo nič, sem si pa vsaj nagledal teren, in se odločil, da tam poleti odlovim vsaj 48h. To sem uresničil v začetku poletja... S pomočjo sonarja sem našel primerne lokacije, in uspeh je na moje presenečenje sledil že po dobri uri! Ker nočni ribolov žal ni dovoljen (upam, da se to vsaj v parih letih spremeni, so pa korak naprej pokazali že letos, z uvedbo lova na dve palici), in ker je kampiranje prepovedano, sem noč prespal kar na stolu pod marelo. V tistih dveh dneh sem tako na svoje presenečenje ulovIl nekaj malega čez dvajset krapov. Bil sem prezadovoljen!





V začetku aprila je potekala moja prva obveznost do RD- prva delovna akcija. Ker imam do Kočevja dobrih 120km, sem združil prijetno s koristnim, in po končani akciji ostal še dva dneva ob jezeru. Prišel sem popolnoma brez pričakovanj, mogoče tudi zaradi testiranja svoje rahlo modificirane spomladanske bojle. Izkazala se je super, ulovil sem par krasnih "rudarjev"!
Lani je bila moja tretja sezona, ko lovim na "čudežne kroglice" lastne izdelave. Vsake toliko recepte malo spremenim in dodelam, rezultati pa me navdušujejo. Res je super občutek, ko uloviš prvo ribo na bojlo izdelano po lastnem receptu, brez nepotrebnega kompliciranja! Stalno sem na lovu za raznimi informacijami, prebiram vso možno literaturo, si delam zapiske...obsesija! :-D



V istem mesecu je zopet sledila tradicionalna zadeva- lov soma na Vipavi. Vipava sicer ne sodi med najčistejše reke, pa tudi velika ni, ima pa nekaj kar me strašno privlači... Prva stvar je, da me rahlo spominja na reko ki mi teče za hišo. Paka me spremlja že celo življenje, in v njej sem ulovil skoraj vse svoje največje rečne ribe. Razen krapa in soma. Som pa je tudi druga stvar, ki me vedno znova vleče nazaj na Vipavo. Za razliko od skoraj večine ljudi, mi je som lepa riba! Jp, čudak sem, saj vem! :-) Rad imam njegovo mogočno telo, in strahospoštovanja vreden gobec, obožujem borbo z njim, in ga spoštujem. Žal je baje populacija soma v Vipavi precej manjša kot pred desetletjem. Mnogo se ga je izlovilo, in priznam da je en šel tudi z mano domov. Iskreno mi je žal! Po eni strani razumem prizadevanja ribičev za ohranitev avtohtonih vrst rib v tej reki, po drugi strani pa mi je hudo ob izginjanju tega sladkovodnega orjaka... Tiste aprilske dni se nam je nasmehnila ribiška fortuna, in ujeli smo kar dva. Eden izmed njiju je prijel tudi na mojo navezo, in je tako postal moj drugi največji ulovljen som!



Ker prvomajski prazniki vedno pomenijo gnečo ob vodi, sem se letos odločil za obisk Tržca z enotedenskim zamikom. Jaooo, vsi so razmišljali enako! Ta prelepa gramoznica je ob mojem prihodu bila okupirana skoraj do zadnjega kotička. Nekaj je verjetno prispeval ta pritisk na vodo, drugi del pa so opravili ribji hormoni,saj se je drst že konkretno pričela, in tako smo vsi trije v naši ekipi dva dni zaman čakali na prijem, nato pa smo tudi priznali poraz, in predčasno odpeketali.
Kot sem že povedal, je bil eden izmed razlogov za včlanitev v RD zmanjšanje stroškov. Marsikdo bi ob tem pripomnil, da 120km v eno smer tudi precej pripomore k tanjši denarnici. Jaz pa se s tem ne strinjam, in pravim, da smo lahko srečni, saj je glede na črne napovedi prihodnosti, gorivo še vseeno relativno ugodno. Pa še vozim se rad! :-)
Tako sem torej v Kočevju odlovil fantastičnih 27dni, če pa seštejem vse skupaj, pa sem bil v letu 2016 ob vodi kar 48dni. B)
Za vedno se mi je v spomin vpisalo kar nekaj poletnih dni, ko sem doživel svoje za zdaj največje uspehe v krapolovu.
En izmed zadatkov te sezone mi je bil, da odlovim čimveč različnih (zame nepoznanih) pozicij na jezeru. To je sicer dokaj težko izvedljiva stvar, saj je jezero s strani kraparjev res precej oblegano, in dve tako željeni poziciji sta se mi spretno izmikali.
Proti koncu maja sem prvič lovil na poziciji imenovani "ploščice". Ker tu ni potrebno metati daleč, sem čoln z veseljem pustil kar v avtu, in uporabil marker palico. Že nekaj časa uporabljam dve. Na ta način je dosti lažje preiskati teritorij, saj imaš v vodi stalno neko oporno točko. Pričel sem uporabljati 200, ali 250g ploščate svince, saj je tako veliko manj možnosti, da pride do premika markerja. Priznam pa, da imam še dostikrat probleme zaradi nekvalitetne špage (nova je že na seznamu nakupov :) ).
Takrat sem prvič presegel magično mejo 20+! Nepozaben, neopisljiv občutek! Sreča! Sreča, ki se me je držala še vse leto...



Prijatelj je imel strašno željo uloviti amurja. Tako me je nekega dne obiskal za vodo, in mi pokazal nek specialen način lova na torpede, s katerim se je seznanil pri nekem starejšem ribiču. Vztrajal je kar dobršen del dneva, a žal se nama tako željena riba ni pokazala. Naslednje jutro pa me taisti prijatelj zopet obišče, in ravno takrat sem ulovil svojega prvega murija v Kočevju. Lepo rejen, dober meter veselja!



V šali sem mu rekel, naj ostane še nekaj časa, in da mu bom pokazal, kako se ulovi še kakšen. In res, čez nekaj časa še druga, rahlo večja podmornica.



Pred leti, ob mojem drugem obisku na tej vodi, mi je iz podmetalke ušel res ogromen amur, na oko ocenjen na 120cm. In tole, dva zaporedna, je bilo res popolno maščevanje! :-) Pa tudi to bi se lahko hitro drugače končalo... Skoraj lahko že rečem, da po obnašanju svingerja lahko takoj ugotovim prijem amurja. Res je klasika. Potem pa še dril, ki je kot da bi imel zapetega večjega ploščiča, riba gre skoraj sama k obali. Ampak potem...potem pa se začne prava akcija! Ko se amur približa obali, mu očitno naredi nek klik v možganih, in takrat se iz ploščiča prelevi v mečarico! Iz sebe iztiska neverjetno moč, uprizarja nemogoče pobege, tudi z preodmerjeno zavoro ga težko obvladuješ. Moč pravega torpeda! Ko pa se ga zajame v podmetalko, se prelevi še v gimnastika, in uprizarja neverjetne salte. Ta je kar trikrat skočil na svobodo iz globoke kraparske podmetalke, dvignjene visoko v zrak, tako da se je le dno dotikalo vode. Srce mi je bilo, kot na maratonu! Tehtnica in meter sta pokazala da je riba še večja od prve, bil sem v devetih nebesih!
Sicer sem o tem samo slišal, ampak se tega trdno držim... Baje je amur precej občutljivejši od krapa, in je z njim potrebno precej previdno ravnanje, in čimhitrejši izpust nazaj v njegovo kraljestvo. Sploh v vročih poletnih dneh! Ob kredenci imam vedno pripravljeno vedro vode za zalivanje ribe, vsake toliko pa vodo tudi zamenjam, da se ne segreje preveč. Seveda pa je na dosegu roke vedno tudi antiseptik, in ne pospravljen v kakšni torbi- vse za hitrejši izpust ribe.
Tistega dne sem popoldan ujel še tretji torpedo, ki je še dvignil lestvico v meri in teži. "Maščevanje" za pobeglega izpred parih let je postalo še popolnejše.



Ker sem že pri zgodbi o amurjih, borbenih lepotcih, ki jih nekateri sicer ne marajo, jaz pa sem nor nanje, bom še malo preskočil in delil z vami še enega...
Nekega izmed prvih jesenskih večerov sem stal ob vodi, in s pogledom iskal aktivnost, ki bi mi izdala ribe. Takrat sem v mraku, na približno enaki razdalji do mojega potopljenega markerja, opazil ribo, ki je med počasnim plavanjem iz vode pokazala cel hrbet. Uh, amur, in to ogromen! Ker je bilo že res mračno, pa nisem ničesar poizkušal... Do naslednjega dne! :) Sredi dopoldneva sem se spomnil na dogodek prejšnjega večera, in takoj sem moral poizkusiti!
Nisem nasprotnik uporabe ziga, nasprotno, ko se mi zdi potrebno, ga rade volje uporabim. Nemorem namreč razumeti, zakaj nebi uporabljal tako uspešne metode ribolova? Enako se mi zdi neumno nekoga zaničevati zato, ker lovi krapa na plovec. Zakaj bi v vodo moral metati cele kupe hrane za privabljanje ribe na dno, in s tem po nepotrebnem obremenjevati jezera z vnašanjem nepotrebnih količin hranilnih snovi, ter pomagati k pospešeni evtrofikaciji, če pa se riba zadržuje v nekem vmesnem sloju vode, ali pa celo na površini?! Seveda uporabo ziga in plovčka pogojujem s pomojem (mogoče se motim, moje razmišljanje je pač tako) primerno tehniko. To pomeni za plovčkanje, tako kot je dovoljeno po zakonu, uporaba samo ene palice. Iz čisto preprostega in logičnega razloga - zaradi same kontrole plovca, ki ga veter in tok vozita po vodni površini. Pri zigu, pa je po mojem mnenju najbolj primerna debelina laksa 0.30mm. Tu moram seveda poudariti, da pretiravanje pod 0.25mm pomoje ni "zdravo", saj ti ga lahko velika riba utrga, in se potem z dolgo predvrvico nekje žalostno zaplete. K mojemu načinu lova na zig spada tudi to, da ga pred vsakim metom temeljito pregledam, in ga tudi precej pogosto menjam zaradi morebitnih poškodb na laksu, ter tako s tem preprečujem trganje. Seveda pa njegovo uporabo odsvetujem na mestih, kjer je večja zaraščenost vode, in s tem posledično večja možnost za trganje.
Navezal sem torej zig, in že po prvem rahlem krmljenju se je zgodil tisti značilen padec svingerja... Takoj se mi je porajal dvom v moje že prej omenjeno poznavanje razlike med prijemom krapa in amurja, saj je riba na drugi strani lepo napela laks in ukrivila palico, ni pa bilo neke hude borbe. Torej je na drugi strani manjši krap. Joj, kako sem se motil! :) Kaj kmalu je riba postala vidna, in ugotovil sem, da imam prijem amurja. Ker imam z njimi že kar nekaj izkušenj, vem kako težko je sam rokovati z njim, sploh pa ob lovu na zig. Zato sem se s prošnjo po pomoči obrnil na fanta, ki je lovil na sosednji poziciji (hvala Gal ;) ). Torpedo je norel z vso močjo, in takšnega drila še nisem doživel! Soribič ga je kar nekajkrat poizkušal zajeti, ampak riba je vsakič odvila vsaj 5m laksa, in vzpostavila "varno" razdaljo. Težko ocenim čas, ki je bil potreben, da nama ga je uspelo zajeti v mrežo, sigurno pa je minilo več kot 15minut. Odložil sem palico, s quick change vrtljivke odpel zig, vzel mrežo za vaganje...
Začel sem prakticirati, in tako je pomojem edino pravilno, da vsake ribe ne dvigujem iz vode v podmetalki, pač pa vzamem mrežo za vaganje in grem z njo pod podmetalko, ter tako ribo lepo ravno dvignem iz vode. Njena teža se lepo razporedi po celi površini, in tako je dosti manj možnosti za morebitne poškodbe, pa še dosti lažje je ribo na tak način nesti do blazine oz. kredence.
...Šele ko sem v vodi stal ob ribi, sem se pričel zavedati njene velikosti. Ko pa sem ga dvignil v zrak, pa se je nasmešek na mojih ustnicah samo še širil. :D Meter je sicer pokazal, da to ni moj najdaljši ujet torpedo, tehtnica pa je jasno potrdila, da je lepo rejen...moj prvi amur 20+! :) Še en fantastičen trenutek v pretekli sezoni!



Tisto dopoldne sem dalje lovil samo še na drugo palico, sedel na stolu, srkal hladno pivo in se smejal samemu sebi! :) Kasneje, ko sem spoznal, da sem krepko presegel svoja pričakovanja, sem pospravil, ter predčasno odšel proti domu.
Konec julija sem s sabo v Kočevje pripeljal starega prijatelja, s katerim sva skupaj pred približno desetimi leti oba prvič za vodo preživela več dni zaporedoma. On se kasneje ni toliko predal krapolovu kot jaz, sva pa večkrat skupaj sanjala Rudniško jezero, in načrtovala, da nekoč pa le odlovima nekaj dni na takrat najini sanjski vodi. Vkampirala sva se za cel teden, in izpolnila se mu je moja dana obljuba, da bo vsaj trikrat podrl svoj rekord! Že s prvo ribo je doživel najdaljši dril v svojem življenju. Ne spomnim se točno, ampak mislim da je vse skupaj trajalo dobre pol ure.
Riba v Kočevju je izredno znana po svoji borbenosti, kar pa ji žal prej škodi kot koristi. Problem se namreč pojavi pri neučakanih ribičih brez občutka, ki s svojim "vitlanjem" poškodujejo nežne gobčke naših ljubljenčkov. Sam imam raje za odtenek bolj odprto zavoro, in umirjen dril. Res je, da na ta način vse skupaj dlje traja, in da se riba mogoče bolj utrudi, ampak ji vsaj ni storjene neke direktne fizične škode. Če pri "oživljanju" ob izpustu pravilno poskrbiš za krapovo reanimacijo s tem, da ga iz rok ne izpustiš prehitro, in da ga rahlo pomikaš naprej ter nazaj, kar mu omogoča boljše kroženje vode skozi škrge, potem je ribi pomojem storjeno manj škode, kot pa s hitrim ter divjim drilom in posledičnem deformiranjem gobčka. Se pa moramo ribiči zavedati ene stvari, ene resnice, pred katero si vsi nekako zatiskamo oči, in si jo le malokdo prizna... Naš hobi ribi definitivno ni v tak užitek kot nam, njej je to borba za življenje! Ampak tako pač je, kaj češ, človekova narava pač... Zato pa je potrebno vsaj v trenutkih ko lahko, resnično maksimalno skrbet za varnost in "dobro" počutje ujete ribe!!
Takrat je bil res teden rekordov! Nek drug kolega, ki se nama je pridružil za par dni, je za en dan kupil karto za vijačenje. Že popoldan se je slikal s prelepim 85 cm ščukozavrom, poleg tega pa je ulovil še svojega največjega krapa do sedaj.
Tudi mene se je držala sreča, ujel sem cel kup lepih rib.





Že prvi dan pa so se mi uresničile sanje, na katere nisem upal pomisliti še za vsaj nekaj let vnaprej.Med niti ne tako dolgim drilom sem opažal, da gre riba skoraj čisto po dnu, in v trenutkih ko se je zagnala, je nikakor nisem mogel ustaviti... Ko jo je član našega foruma (Zator, hvala ti 100x ;) ), ki je bil takrat ravno na obisku, zajel v podmetalko, je samo obstal. Vedel sem, da mora biti nekaj res lepega, in takrat sem jo videl...Pika! Največji usnjar jezera je bil v moji mreži!



Septembra smo se s prijatelji za en teden odpravili v Zaprešič. Tam sem prvič lovil predlanski (2015) oktober, in edini prijem v treh dneh izgubil tik pod nogami... Moram priznati, da sem rahlo spremenil mnenje o tej vodi. Vedno sem jo videl kot nekakšen "raj" za ribiče, kjer lahko popolnoma vsak ulovi krapa 20+. Nekje globoko v meni se je dogajal pravi boj za prevlado med mnenji o tem... Med tem drugim obiskom pa sem utrdil mnenje, da le ni tako kot sem si mislil, in tako kot si predstavljajo še mnogi drugi! Res je, velikih primerkov krapov je precej, ampak za prijem je potrebno pošteno "oddelati" in si ga zaslužiti. Definitivno to ni voda tipa "ribogojnica", kot sem si jo predstavljal!
V tistem tednu sem se pošteno nagaral, in od vihtenja spoda me je vse bolelo, bonus pa je bila še lepo ožgana polt! Koristil sem različne taktike in kombinacije vab, a enako kot prijatelja, sem tudi sam imel prijeme le na večer in skozi noč. To je bilo dejansko precej izčrpajoče, in vsi smo si želeli, da bi se stvar obrnila, in bi ujeli kaj tudi čez dan. Vendar se razen parih "izgubljencev" riba podnevi ni odločala za naše vabe. Tudi na tej vodi me sreča ni zapustila, in tako sem izmed vseh nas ujel dve največji ribi, ter se ob soju polne lune slikal s svojim prvim krapom 20+ v tujini.


(Star borec, z mnogo izgubljenimi luskami in brez enega očesa)

V oktobru sem odlovil zame eno težjih ribičij letos. Bilo je obdobje tiste mega lune, in čeprav ponavadi ne dajem poudarka na izbiro termina ribolova glede na luno, je le ta morda bila kriva za slabši uspeh. Vseeno pa mi je uspelo ujeti nekaj lepih rib.





Proti koncu meseca, ko sem kot darilo za lasten rojstni dan planiral vsaj štiri dni obiska na Vogrščku, pa sem žal staknil angino, preživel najvišjo vročino od vodenih koz dalje, in tako se mi je ta meni tako željena voda izmaknila za nekaj časa.
V novembru sem opravil ribiški izpit! Vedno se mi je zdel nekako nepotreben, in še zdaj nimam ustvarjenega nekega enotnega mnenja o tem... Za tiste, ki se zanimajo samo za goli ribolov, ostale s tem povezane stvari pa jih ne zanimajo, je po mojem dobrodošla stvar, saj med pripravami na izpit izvejo marsikaj, kar se skriva za ribolovom samim. Še najbolj izmed vseh stvari bi poudaril pomembnost poznavanja ribiške etike! Ob vodi sem s strani ribičev doživel že marsikaj... Na vodi si redkokdaj sam, in osnovna ribiška etika bi naj bila vsakomur znana! Tako se lahko vedno zaneseš, da ti bo ob prošnji nekdo priskočil na pomoč (meni se je velikokrat kdo našel, pa tudi sam sem vedno pomagal drugim). Zato vsem ribičem polagam na srce: obnašajte se,kot bi si vi želeli, da se drugi obnašajo do vas! Če imate s sabo psa, ga dosledno kontrolirajte! Upoštevajte "osebni" prostor soribiča, in mu ne mečite na, ali v bližino njegovega krmišča, ne kličite ga za vsako ujeto ribo le zato da mu jo pokažete, nikar vsakih 5min ne preizkušajte piskačev... v primeru da sta oba sama, mu ponudite pivo, ali pa pač jabolko. Pogovor bo lažje stekel,pomoč pa bo tudi na voljo kadarkoli. Pa še druga, zame najbolj moteča stvar: počistite za sabo, tudi smeti, ki so bile na mestu že pred vašim prihodom!

V pozni jeseni, in skozi zimo se večinoma posvečam samo vijačenju. Tudi v tej zvrsti ribolova me lani sreča ni imela nič manj rada. Sicer v družbi voblerjev, silikonskih ribic in blestivk preživim precej manj časa kot ob lovu krapov, pa vseeno se mi je lani uspelo vpisati z nekaj ščukami in smučem. Najraje imam lov iz čolna, saj je na ta način dosegljivih največ njihovih skrivališč. Tako sem nekaj dni v svoji letni karti izkoristil tudi za lov roparic...







Seveda se je tudi nekajkrat zgodilo, da sem ostal brez vpisanega tako željenega prijema. Ampak tudi to je del ribičije, in takšni dogodki mi samo še povečajo željo po izpopolnjevanju in nadgrajevanju mojih znanj ter izkušenj.
Že nekaj let je moj vsakoletni plan ta, da odlovim kakšen dan na vsaj eni novi vodi. Od štiridesete me ločita le še dve. Lani sem v svojo zbirko dodal Velenjsko jezero,



in kljub neuspešnemu premetavanju umetnih vab ugotovil, da me ta voda izredno privlači. Upam, da se mu bom lahko v tem letu malo bolj posvetil. Ha, sem že pri planih...
Načrtov za prihodnost je nešteto! Na prvem mestu je seveda ta, da čimveč časa preživim ob vodi. Vse ostalo pa pride sproti, s trudom in vztrajnostjo. Upam le, da me sreča ne zapusti... :D

Dober prijem, se vidimo ob vodi!

Zakaj nebi "reciklirali" tudi rib? Izpusti jo, pa jo boš lahko ponovno ulovil! :)
#36026

Potrebna je Prijava ali Registriraj se za sodelovanje v pogovoru.

  • rudar71
  • rudar71 avatar
  • Začetnik
  • Začetnik
  • Objav: 94

rudar71 odgovoril na temo: MOJE LETO

Bravo Iron
Lep,izčrpen in zanimiv članek si napisal....
Sem vesel ,da ti je uspelo narediti veliko dobrih ribolovov in ulovov...
Konec koncev je tudi to naš namen,uživati,loviti,se sprostiti...
Dober prijem še naprej in upam,da se srečama kdaj za vodo ;)

Bolje biti v ribolovu in mislit na cerkev,
kot biti v cerkvi in mislit na ribolov...
#36027

Potrebna je Prijava ali Registriraj se za sodelovanje v pogovoru.

  • fzibert1@amis.net
  • fzibert1@amis.net avatar
  • Učitelj
  • Učitelj
  • Objav: 1421

fzibert1@amis.net odgovoril na temo: MOJE LETO

Svaka čast odlično napisano Iron. In še enkrat čestitke za vse ujete ribe.
#36028

Potrebna je Prijava ali Registriraj se za sodelovanje v pogovoru.

  • simep
  • simep avatar
  • Začetnik
  • Začetnik
  • Objav: 62

simep odgovoril na temo: MOJE LETO

Čestitam za vse ulovljene ribe in izčrpen članek ter obilo ribiških uspehov še v prihodnje in upam, da se kdaj srečamo za vodo. :)
#36030

Potrebna je Prijava ali Registriraj se za sodelovanje v pogovoru.

  • iron3
  • iron3 avatar Avtor teme
  • Učitelj
  • Učitelj
  • Objav: 1419

iron3 odgovoril na temo: MOJE LETO

Hvala vsem, če pa se srečamo, pa me le pocukajte za brado! :laugh:

Zakaj nebi "reciklirali" tudi rib? Izpusti jo, pa jo boš lahko ponovno ulovil! :)
#36033

Potrebna je Prijava ali Registriraj se za sodelovanje v pogovoru.

  • pele
  • pele avatar
  • Poznavalec
  • Poznavalec
  • Objav: 174

pele odgovoril na temo: MOJE LETO

Čestitke Sašo,zelo lepo napisano,tak prispevek sodi na naslovnico tega portala ker je napisan iz srca in osebnega zadovoljstva in ne v reklamne namene,še enkrat čestitke za izjemno2016.
#36034

Potrebna je Prijava ali Registriraj se za sodelovanje v pogovoru.

  • iron3
  • iron3 avatar Avtor teme
  • Učitelj
  • Učitelj
  • Objav: 1419

iron3 odgovoril na temo: MOJE LETO

Hvala Bogdan! :)

Zakaj nebi "reciklirali" tudi rib? Izpusti jo, pa jo boš lahko ponovno ulovil! :)
#36036

Potrebna je Prijava ali Registriraj se za sodelovanje v pogovoru.

  • Lonči
  • Lonči avatar
  • Poznavalec
  • Poznavalec
  • Objav: 203

Lonči odgovoril na temo: MOJE LETO

Super branje :D Svaka čast Sašo!! :D dober prijem še naprej
#36037

Potrebna je Prijava ali Registriraj se za sodelovanje v pogovoru.